Vpliv carin na napoved obrestnih mer FED
V ZDA se pričakuje da bo centralna banka (FED) izvedla vsaj še dvakratno znižanje obrestnih mer. Vse v skladu decembrskimi analizami in napovedmi. Časovni okvir za ta znižanja ni podan. V letu 2024 je FED izvedel tri znižanja, ki jih gospodarstvo pričakuje tudi v letu 2025 (junij, september, december). A vse kaže, da bo ostalo pri dveh znižanjih.
V veliki meri pa bodo ta napovedana znižanja povezana z inflacijo v ZDA, ki se 'trdno drži' nad napovedanim letnim ciljem v višini 2 %. FED mora tudi upoštevati naraščajoča pričakovanja med ameriškimi potrošniki, ki se soočajo z vedno hitrejšo rastjo cen. Izvedene ankete v začetku 2025 pokažejo tudi vedno večjo stopnjo pričakovanja recesije. Dviguje se tudi stopnja brezposelnosti, ki je trenutno res na zelo nizki ravni pri 4,1 %.
Posledica pričakovanj ameriških potrošnikov, da se bo inflacija povečala, je med ostalim tudi na primer zahteva po večjih plačah, kar pa tako prisili podjetja, da zvišajo cene, da izravnajo stroške dela in tako se pojavi domino efekt, ki ga seveda plača končni člen in to je potrošnik.
A nekatere analize niso tako pesimistične in izvedene meritve inflacijskih pričakovanj na finančnih trgih, ki temeljijo na cenah obveznic, so se v zadnjih tednih dejansko znižale.
Tudi izmerjeni dejavniki in podatki v ZDA kažejo na ne tako čisto sliko glede inflacije. Indeks cen življenjskih potrebščin se je prejšnji teden prvič v petih mesecih znižal na 2,8 % s 3 %, kar je spodbudna sprememba. A merilnik cen FED, ki bo objavljen konec marca, bo verjetno nespremenjen. Državna uprava v ZDA je celo najavila možnost vrnitve inflacije na željen cilj 2 % konec leta 2027 in ne že letos 2025.
Posebno poglavje v teh vprašanjih glede stopnje inflacije imajo tudi vedno na novo uvedene carine s strani ameriškega predsednika. Zadnjič, ko je predsednik Donald Trump uvedel carine – v letih 2018 in 2019 – se skupna inflacija ni veliko povečala, deloma zato, ker niso bile niti približno tako visoke, kot jih trenutno predlaga, nekatere dajatve, kot so tiste na jeklo in aluminij, pa so bile omiljene z določenimi izjemami.
Analitiki in ekonomisti pričakujejo, da bi lahko imele carine le enkraten vpliv na cene, ne da bi povzročile stalno višanje inflacije. Toda to bi se lahko spremenilo, če se spremeni zadeva z višanjem carin v serijo povišanj tarif ali če bi bila povišanja večja, bi bila potrebna.
Kakšen bo pa razvoj višanja ali nižanja carin ali izjem pri carinah pa je vprašanje za milijon dolarjev!
Vir: www.apnews.com
Pripravil:
Jurček Žmauc
Slovenian American Business Association
e-naslov: info@sloaba.com