Slovenski poslovni Klubi

Obrtni poklici so na trgu dela visoko cenjeni, a programerji, menedžerji in ekonomisti še vedno sodijo med najbolj iskane kadre. Ali je poklic šivilje danes med delodajalci zaželen? Ali imajo ženske, starejše od 45 let, res težji dostop do zaposlitve kot moški? In zakaj nekateri na delo čakajo tudi več kot deset let? O tem so za RTS spregovorili direktor Nacionalne službe za zaposlovanje Srbije (NSZ) Milan Bosnić in predstavnik Združenja delodajalcev Nebojša Atanacković.

Direktor NSZ Milan Bosnić meni, da povpraševanje po šiviljah odraža več različnih dejavnikov v družbi – stanje v gospodarstvu, demografske razmere, izobraževalni sistem in splošno stanje v družbi. Po njegovem mnenju ti kazalniki tudi nakazujejo, kako je država pozicionirana glede na prevladujoče poklice.



Bosnić poudarja, da tudi na trgu dela veljajo osnovni zakoni ponudbe in povpraševanja. Tisti, ki opravljajo deficitarne poklice, so v ugodnejšem položaju in imajo večjo pogajalsko moč glede delovnih pogojev.

Po drugi strani izpostavlja, da NSZ nudi programe prekvalifikacij za tiste, katerih poklici trenutno niso iskani, saj s tem omogočajo pridobivanje novih veščin in boljšo konkurenčnost na trgu dela.

Ko govori o povpraševanju po šiviljah, Bosnić poudarja, da imajo številni delodajalci predsodke in pogosto ne prepoznajo vrednosti teh žensk. NSZ se trudi spremeniti to dojemanje in opozarja, da imajo te ženske velik potencial in znanje, ki bi ga bilo treba bolje izkoristiti v dobrobit družbe.
 

Bosnić: Nizko izobražene ženske in osebe z invalidnostjo so najbolj ogrožene

Na vprašanje, katere ženske, starejše od 45 let, ne dobijo službe, čeprav je prostih toliko delovnih mest, Bosnić odgovarja, da to ne vključuje visoko izobraženih žensk. "To so nižje izobražene ženske, ki čakajo na zaposlitev več kot pet ali deset let, nimajo dokončane osnovne šole ali so polkvalificirane. Tu so tudi ženske z okvarami zdravja, pa tudi osebe z invalidnostjo," poudarja.

Navaja, da jih delodajalci raje odpustijo kot zaposlijo. Po njegovih besedah je treba dvigniti zavest o njihovih zmogljivostih.
"Ko govorimo o ženskah, ki so bile ekonomsko neaktivne in so skrbele, recimo, za veččlansko kmečko gospodinjstvo, moramo poudariti, da imajo te ženske med drugim tudi izjemne vodstvene sposobnosti," pravi Bosnić.
 

Atanacković: Poklici v tekstilni industriji izginjajo

Na vprašanje, zakaj se ženske v petem desetletju težje zaposlujejo kot moški, Nebojša Atanacković iz Združenja delodajalcev odgovarja, da je delodajalcu najpomembneje, da je delo opravljeno učinkovito in kakovostno, ne glede na spol kandidata. Dodaja, da ženske tradicionalno niso bile zainteresirane za določena delovna mesta, predvsem zaradi fizične narave teh del.

Atanacković poudarja, da v Srbiji tekstilna industrija zamira, kar vpliva na povpraševanje po določenih poklicih. Nekoč so tekstilne tovarne zaposlovale stotine ljudi in imele pomembno vlogo v lokalnih skupnostih, a danes Srbija nima surovin za podporo tej industriji in nanjo se več ne računa.
 

Prekvalifikacije in upad motivacije med brezposelnimi

Milan Bosnić pravi, da so prekvalifikacije trenutno najpogostejša storitev NSZ. Pojasnjuje, da morajo kandidati najprej pokazati voljo za sodelovanje. Mnogi brezposelni, ki dlje časa niso aktivni na trgu dela, izgubijo motivacijo, ker so že večkrat neuspešno iskali zaposlitev.

Zato NSZ poleg prekvalifikacij ponuja tudi programe za dvig motivacije in usposabljanje, kako se uspešno predstaviti na razgovorih za zaposlitev. Učijo jih, kako napisati dober življenjepis in kako nastopati na razgovorih.

Programerji, menedžerji in ekonomisti še vedno sodijo med najbolj iskane poklice na trgu.
 

Deficitarni poklici in razlike v plačah med enako izobraženimi zaposlenimi

Nebojša Atanacković pravi, da imajo delodajalci veliko težav pri iskanju kandidata, ki ga potrebujejo za določeno delovno mesto, in poudarja, da je sam koncept trga dela postal pomemben šele v zadnjem času.

"Trg dela je vedno obstajal, vendar je svoj pravi pomen dobil šele pred kratkim. Po eni strani obstaja veliko število poklicev, v katerih je zelo težko najti delavce, ker jih preprosto ni. Po drugi strani pa je naše gospodarstvo v izjemno težkem položaju, ker mora za določene poklice nameniti bistveno več denarja od povprečnih dohodkov," poudarja. 

To vodi do velikih razlik v plačah med zaposlenimi z enako stopnjo izobrazbe.

Opozarja, da je velika konkurenca tudi med samimi delodajalci. Ko delavcev določenega profila ni, potem je treba plačati več, a tudi takrat jih je premalo, zato se delovna sila uvaža iz Azije. "Med njimi niso samo fizični delavci, ampak tudi visoko izobraženi ljudje, ki se potegujejo za pomembna delovna mesta," sklene Atanacković.

Vir: Ekapija


Pripravila:

mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini