Trgovina po treh slabih letih previdno optimistična, a dobičkonosnost še vedno slaba
Celotna trgovina že tretje leto zapored upada v realnem obsegu, predvsem padec veleprodaje – maloprodaja se rahlo pobira
"Za celotno avstrijsko trgovino je bilo leto 2024 že tretje zapored z realnimi padci prihodkov. Šibko gospodarsko stanje je zmanjšalo povpraševanje poslovnih strank v veleprodaji, prav tako pa so povezane negotovosti vplivale na nakupno razpoloženje potrošnikov v maloprodaji. Kljub temu smo previdno optimistični, saj se v določenih segmentih stvari počasi izboljšujejo," povzema Rainer Trefelik, predsednik Združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Avstrije (WKÖ).Tako so prihodki avstrijske trgovine v letu 2024 nominalno upadli za -1,0 % oziroma za približno -3,1 milijarde evrov, kar pomeni skupno okoli 307,4 milijarde evrov (neto). Ob upoštevanju nizke inflacije to pomeni realni padec prodajnega obsega za -1,6 % v primerjavi z letom 2023. S tem trgovina že tretje leto zapored beleži realni gospodarski padec po -1,1 % v letu 2022 in -3,6 % v letu 2023.
© WKÖ
Veleprodaja glavna krivka za padec, maloprodaja rahlo raste
Glavni razlog za upad je bila veleprodaja, ki je realno padla za -3,4 %. "Gospodarski trendi v posameznih trgovinskih sektorjih so bili zelo različni. Medtem ko je veleprodaja utrpela nadaljnji upad prihodkov, sta maloprodaja in avtomobilska industrija dosegli rast za +0,5 % oziroma +0,6 %," pojasnjuje Peter Voithofer z Inštituta za avstrijsko gospodarstvo (iföw). Njegova analiza na podlagi podatkov avstrijskega statističnega urada (Statistik Austria) kaže, da se je maloprodaja še posebej okrepila v zadnjem četrtletju. Tako prehrambna kot neprehrambna trgovina sta leto zaključili z rahlo pozitivnim izidom. "Vendar pa Avstrija v primerjavi z EU-27 zaostaja – v maloprodajnem sektorju zaseda šele 20. mesto od 27 držav," dodaja Voithofer.Nekateri sektorji še vedno močno v minusu – knjigotrštvo in pohištvena industrija med največjimi poraženci
Razvoj znotraj maloprodaje je bil različen. Medtem ko so elektrotehnika (+2,4 %), spletna trgovina (+2,4 %), tekstil (+2,1 %), gradbeni material in orodje (+1,9 %), živila (+1,7 %) ter cvetličarstvo (+0,9 %) dosegli realno rast prihodkov, so knjigotrštvo in prodaja revij (-11,5 %), pohištvena industrija (-9,5 %) ter trgovina z nakitom (-5,3 %) zabeležili močne padce. Tudi trgovina s čevlji, športno opremo, igračami ter lekarne in drogerije so bile realno v minusu.Upadajoča donosnost – ključen problem celotnega trgovinskega sektorja
Težava, ki prizadene vse sektorje, je upadajoča donosnost trgovine. "Tudi tam, kjer prihodki končno rastejo, to še ne pomeni, da je dobičkonosnost dobra. Zaradi rasti stroškov je finančno stanje večine trgovskih podjetij vse prej kot zadovoljivo," opozarja predsednik Trefelik.To se že odraža v številu stečajev: z 1.085 stečaji v preteklem letu trgovina ne le vodi v avstrijski statistiki stečajev, ampak je beležila tudi 17,7 % več stečajev kot leta 2023 in kar 23,4 % več kot v predkoronskem letu 2019.
Število zaposlenih v trgovini v Avstriji je v letu 2024 padlo za -0,8 %, kar pomeni skoraj 4.500 delovnih mest manj, skupno na 567.835 zaposlenih. Število brezposelnih v trgovini narašča, število prostih delovnih mest pa upada. Le avtomobilska industrija je zabeležila rahlo rast zaposlenih.
Pričakovanja za 2025 previdno pozitivna, a s številnimi negotovostmi
"Trgovina si ne more privoščiti še enega leta recesije. Glede na napovedi ekonomistov in vsaj rahlo okrevanje maloprodaje pa previdno optimistično zremo v leto 2025," pravi Voithofer. Kljub temu pa je gospodarska rast negotova, saj bo odvisna tudi od ukrepov za sanacijo državnega proračuna.Za Iris Thalbauer, direktorico Združenja trgovine pri WKÖ, je v tem kontekstu ključno, "da podjetja stavijo na inovativne poslovne modele, edinstvene prodajne prednosti (USP) in nakupno izkušnjo". Vendar pa je prav tako jasno, da bodo potrebni dodatni ukrepi za krepitev konkurenčnosti domače trgovine. "Izjemno pomembno je poenostaviti in zmanjšati birokracijo, ki nastaja v okviru evropskega Zelenega dogovora. Trenutno namreč uredbe, kot so predpisi o krčenju gozdov, taksonomija, zakon o dobavnih verigah in zahteve glede trajnostnega poročanja, pomenijo ogromne birokratske ovire za trgovce," opozarja Thalbauerjeva.
Manj birokracije in nižji stroški dela nujni ukrepi
Predsednik Trefelik zato kot ključno zahtevo izpostavlja "radikalno odpravo" nepotrebnih birokratskih bremen, predvsem pri poročanju in dokazovanju skladnosti. Poleg tega je nujno zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse: "Vse zahteve, ki veljajo za evropska podjetja, morajo veljati tudi za platforme, kot so Temu, Shein in podobni. Kdor prodaja v EU, se mora držati istih pravil," poudarja.Druga nujna zahteva je razbremenitev podjetij glede stroškov dela. "Podjetja si enostavno ne morejo privoščiti vedno višjih stroškov. Zato je zmanjšanje davčnih obremenitev za plače nujno," opozarja Trefelik. Da bi trgovina dolgoročno ostala konkurenčna, je potrebno tudi zagotoviti delovno silo. To vključuje spodbude za zaposlitev brezposelnih in davčne olajšave za dodatno delo, na primer pri nadurah ali dodatnem zaslužku v pokoju.
"Pomembno je, da trgovinska podjetja v prihodnje nimajo več, temveč manj administrativnih ovir in da je delo primerno nagrajeno. Le tako lahko oživimo trgovinsko gospodarstvo in izboljšamo nakupno razpoloženje," zaključuje Trefelik.
Vir: www.wko.at
Pripravila:
Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov: office@sgz.at