Poljska ima najnižjo stopnjo ohlapnosti trga dela v Evropski uniji – merilo nezadovoljenega povpraševanja po delovni sili, ki kaže delež ljudi, ki so pripravljeni delati, a ne morejo najti zaposlitve – kažejo novi podatki Eurostata za leto 2023.
Poljski s 4,8 % sledita Malta (5,2 %) in Madžarska (6 %). Največ so zabeležile
Španija (20,2 %),
Italija (17,7 %) in
Švedska (16,4 %) - povprečje EU pa je 12 %.
Te številke kažejo, da poljsko gospodarstvo skoraj v celoti izkorišča svoje razpoložljive delovne sile, medtem ko se druge države – zlasti v južni Evropi – bolj spopadajo z brezposelnostjo in podzaposlenostjo, pogosto kot dolgotrajno posledico finančne krize 2007–2008.
Vendar ima lahko nizka stopnja ohlapnosti trga dela negativne posledice za Poljsko, saj majhna "rezerva" tistih, ki bi se lahko zaposlili, morda ne bo zadostovala za pokritje prihodnjih potreb, pravi Paula Kukołowicz, vodja trajnostnega razvoja pri poljskem Ekonomski inštitut (PIE).
"Ta rezervoar ni na voljo 'na prodaj' – gre za osebe, ki imajo težave pri iskanju ustrezne zaposlitve zaradi pomanjkanja ustreznih kompetenc, specifičnosti njihovih kompetenc, težav s teritorialno razpoložljivostjo dela ali drugih razlogov," je Kukołowicz povedal za novičarsko spletno stran Gazeta.pl.
Po ocenah PIE se lahko do leta 2035 poljski trg dela skrči za 12,6 % zaradi velike skupine, ki se približuje upokojitveni starosti in manj mlajših ljudi, ki vstopajo na trg dela.
"Če bi se število delovno aktivnih na Poljskem dejansko zmanjšalo v skladu z našimi projekcijami, bi se naš BDP zmanjšal za 6–8 % glede na scenarij, ki predvideva nespremenjen dostop do delovne sile," opozarja Kukołowicz.
Na Poljskem leta 2023 863.000 ljudi ni delalo, a so se bili pripravljeni zaposliti v ustreznih okoliščinah, ugotavlja Kukołowicz. To se je zmanjšalo z 2,5 milijona leta 2009 in nekaj več kot 1 milijona leta 2021.
To število sestavlja nekaj komponent, saj prosti trg dela običajno sestavljajo brezposelni, podzaposleni delavci s krajšim delovnim časom, ki želijo delati več, ljudje, ki iščejo zaposlitev, vendar niso takoj na voljo in ljudje, ki so na voljo za delo, vendar je ne iščejo aktivno.
Za Poljsko največji delež brezposelnih na trgu dela predstavljajo brezposelni (502.000), sledijo podzaposleni (143.000), ljudje, ki so na voljo za delo, a zaposlitve ne iščejo aktivno (183.000) in ljudje, ki zaposlitev iščejo, vendar niso takoj na voljo (35.000).
Leta 2021 je imela Poljska s 6,2 % tretjo najnižjo stopnjo zaposlovanja na trgu dela v EU za Malto (5,8 %) in
Češko (4,6 %).
Poljska in druge države, ki so lani zabeležile nizko stopnjo zaostanka delovne sile – na primer
Madžarska (6 %), Češka (6,4 %) in Slovenija (6,5 %) – imajo nizke stroške dela, kar podjetja spodbuja k umeščanju proizvodnih obratov v osrednjo in vzhodne Evrope, ugotavlja Gazeta.pl.
Julija letos je stopnja brezposelnosti na Poljskem padla na najnižjo raven v zadnjih treh desetletjih. Medtem se je povprečna plača v drugem četrtletju leta 2024 medletno zvišala za 14,7 % – največja rast v vsaj dveh desetletjih – in dosegla 8.038,41 zlotov (1.864,63 €) na mesec pred obdavčitvijo.
Najnovejši podatki za celotno EU iz avgusta kažejo, da je bila stopnja brezposelnosti na Poljskem druga najnižja v bloku, enaka kot na Malti in višja le od Češke. Podatki Eurostata za leto 2023 tudi kažejo, da je imela Poljska skupno drugo najnižjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti v EU.
Vir: Notes from Poland
Pripravil:
Matej Hojnik
Društvo in poslovni klub Triglav-Rysy
e-naslov:
matej.hojnik@triglav-rysy.si
Preberite tudi:
Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini