Kako lahko socialne naložbe in reforme podpirajo konkurenčnost, gospodarsko rast in vključevanje
Evropska komisija je objavila poročilo, v katerem navaja, kako lahko socialne naložbe in reforme podpirajo konkurenčnost, gospodarsko rast in vključevanje. Socialne naložbe in reforme so med letoma 2010 in 2021 prispevale k povečanju povprečnega premoženja v euroobmočju, hkrati pa so se zmanjšale razlike med državami članicami. Države EU s slabšo gospodarsko in socialno uspešnostjo so delno tudi po zaslugi teh naložb dohitele močnejše države.
Socialne naložbe in reforme na ključnih področjih lahko spodbudijo zaposlovanje, socialno vključenost, konkurenčnost in gospodarsko rast. To je glavna ugotovitev poročila Komisije o zaposlovanju in socialnem razvoju v Evropi (ESDE) za leto 2024.
Posebej obetavne so reforme in finančna podpora za predšolsko vzgojo in varstvo, razvoj veščin, vseživljenjsko učenje, poklicno usposabljanje in nekatere programe za podporo zaposlovanju. Najnovejše poročilo ESDE kaže, da so naložbe pozitivno vplivale na dohodek, stopnjo zaposlenosti, socialno vključenost in boj proti revščini ter pomagale zmanjšati socialne in gospodarske razlike v EU.
Socialne naložbe in reforme so med letoma 2010 in 2021 prispevale tudi k povečanju mediane blaginje v euroobmočju, hkrati pa zmanjšale razlike med državami članicami. Države EU s prej slabšo gospodarsko in socialno uspešnostjo so dohitele močnejše države, deloma tudi po zaslugi teh naložb.
Kljub splošnemu gospodarskemu in socialnemu napredku pa poročilo ugotavlja tudi, da so znotraj držav in med njimi še vedno velike razlike.
Povečanje ponudbe stanovanj in izboljšanje stanovanjske pomoči izboljšujeta cenovno dostopnost, zmanjšujeta revščino in lahko pomagata ljudem najti boljša delovna mesta. Leta 2022 so stanovanjska nadomestila znižala stopnjo ljudi, ki jim grozi revščina, v EU za 1,4 odstotne točke. Poročilo ugotavlja, da tudi socialna stanovanja prispevajo k boju proti revščini, vendar jih je v številnih državah članicah kritično premalo. Poročilo ugotavlja, da ima pomanjkanje cenovno dostopnih in kakovostnih stanovanj več strukturnih dejavnikov, vključno z nizkimi spodbudami, ozkimi grli pri načrtovanju in gradnji ter naložbenimi vrzelmi. Predsednica von der Leyen je v novi Komisiji imenovala komisarja, ki je neposredno odgovoren za stanovanja. V svojih političnih smernicah za obdobje 2024-2029 je tudi napovedala, da bo Komisija prvič v zgodovini pripravila evropski načrt za dostopna stanovanja, ki bo obravnaval vse dejavnike stanovanjske krize in pomagal sprostiti potrebne zasebne in javne naložbe.
Socialne naložbe in reforme prinašajo večje donose, če so usmerjene v zgodnja življenjska obdobja državljanov. Vlaganje v predšolsko vzgojo in varstvo pomaga staršem, zlasti materam, najti in obdržati zaposlitev, kar zmanjšuje razlike med spoloma pri zaposlovanju in plačah. Zmanjšuje tudi tveganje revščine in socialne izključenosti. Za otroke socialne naložbe pomenijo boljše možnosti za izobraževanje in zaposlitev pozneje v življenju, kar posledično spodbuja gospodarsko rast. Poročilo ugotavlja, da bi morala EU za dosego ciljev za leto 2030 na področju predšolske vzgoje in varstva vložiti dodatnih 11 milijard EUR na leto. Naslednja Komisija bo okrepila jamstvo za otroke za preprečevanje socialne izključenosti in boj proti njej s pomočjo izobraževanja, zdravstvenega varstva in drugih bistvenih javnih storitev. Komisija bo prav tako predstavila prvo strategijo EU za boj proti revščini.
Vlaganje v aktivne politike trga dela pomaga ljudem zagotoviti in ohraniti delovna mesta. Nekateri programi usposabljanja v Grčiji, ki jih financira EU, in programi ustvarjanja delovnih mest na Irskem so na primer za več kot 15-odstotkov povečali verjetnost zaposlitve mlajših delavcev in povečali zaslužek za 2.000 EUR na leto. Poročilo tudi poudarja, da lahko aktivne politike trga dela, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), spodbujajo zaposlovanje, pospešujejo dolgoročno gospodarsko rast ter pomagajo regijam in državam pri doseganju gospodarskega in socialnega zaostanka. Nova Komisija bo predstavila načrt za kakovostna delovna mesta, ki ga bo pripravila skupaj s socialnimi partnerji. Ta bo podpiral pravične plače, dobre delovne pogoje, usposabljanje in pravičen prehod na drugo delovno mesto za delavce in samozaposlene osebe.
Javno financiranje, zlasti prek ESS+, je učinkovito povečalo zaposlovanje s spodbujanjem razvoja znanj in spretnosti. Ta podpora pomaga ohraniti več ljudi v delovnem razmerju vsaj 20 let po začetni naložbi, s čimer se več kot izravnajo začetni stroški in poveča BDP. Z več kot 65 milijardami evrov sredstev EU, namenjenih programom za pridobivanje spretnosti, zlasti prek instrumenta za oživitev gospodarstva in odpornosti ter ESS+, imajo te pobude EU ključno vlogo pri zagotavljanju pravičnega prehoda na zeleno in digitalno gospodarstvo. Podpirajo zelene sektorje, olajšujejo prehode na nova delovna mesta ter pomagajo skupinam z nizkimi in srednjimi dohodki, da si lahko privoščijo energetsko učinkovite rešitve na področju stanovanj, prometa in hrane. Nova Komisija bo predlagala unijo znanj in spretnosti, ki se bo osredotočila na naložbe, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje, ohranjanje znanj in spretnosti ter priznavanje različnih vrst usposabljanja, da se ljudem omogoči delo v vsej Uniji.
Več:
Pripravil:
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be