Šibka gradbena konjunktura vztraja; zahteva se aktivnejša gospodarska politika; Uredba EU o krčenju gozdov (EUDR) ni izvedljiva; Zeleni dogovor z lesno industrijo.
© industrieblick | stock.adobe.com
Poslabšanje razmer v žagarski industriji in lesni trgovini
»Žagarska industrija je že skoraj dve leti v težkem stanju,« je ob Mednarodnem dnevu lesa 2024 dejal
Markus Schmölzer, predsednik avstrijske žagarske industrije, in pojasnil: »Gradbena konjunktura ostaja šibka, naše prodajne cene pa stagnirajo, medtem ko so se stroški surovin, energije in osebja znatno povečali.« Avstrijska žagarska industrija je leta 2023 proizvedla 10 % manj rezanega lesa, za leto 2024 pa je pričakovana rahlo povečana količina proizvodnje. Tudi trgovina z lesom kaže podobno sliko.
»Trenutno se v skoraj vseh področjih soočamo z izgubami v prodaji in prihodkih. Recesija v gradbeništvu in industriji obremenjuje naše člane,« pravi
Franz Teuschler, namestnik predsednika avstrijske lesne trgovine, in dodaja: »Embalažni sektor deluje bolje kot gradbeni, vendar je pod pritiskom.« Tudi na tujih trgih, ki so pomembni za lesno industrijo, so leta 2023 tradicionalno močno izvozno usmerjena podjetja žagarske industrije in lesne trgovine doživela upad. Izvoz iglavcev, ki so osnova za številne gradbene uporabe, se je zmanjšal za 8 %. Leta 2024 je prišlo do rahlega okrevanja: do maja je bil zabeležen 8 % porast količine izvoza iglavcev. Kljub temu povečani stroški pri prodaji niso bili nadomeščeni.
Aktivna gospodarska politika
Kljub šibkosti gradbene konjunkture je Schmölzer za gradbeni material les optimističen: »Interes za gradnjo z lesom ostaja velik, vendar so stroški financiranja v gradbeništvu previsoki. Kdor gradi z lesom, gradi trajnostno, z obnovljivim virom in dolgoročno ter stabilno skladišči ogljik. Poleg tega omogoča visoka predstopnja izdelave krajše gradbene čase z manj prahu in hrupa.« Zato je še toliko pomembneje, da sta žagarska in lesna industrija tudi gospodarsko uspešni. »Naša podjetja morajo ponovno začeti služiti denar in učinkovito izkoriščati svoje zmogljivosti, sicer bo verigi vrednosti lesa in s tem tudi avstrijskemu gospodarstvu grozila precejšnja škoda,« opozarja Schmölzer in poudarja: »Od naslednje vlade zahtevamo bolj aktivno gospodarsko politiko z impulzi za stanovanjsko gradnjo in sanacijske ukrepe, ki povečujejo domačo dodano vrednost.«
Pripravila:
Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov:
office@sgz.at
Preberite tudi:
Vpogled v trg avstrijske lesne industrije
Globalni trendi na področju pohištvene industrije in lesnih proizvodov
Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini