Zaščitena označba porekla za Istarski med/Istrski med
Evropska komisija je odobrila, da se v register zaščitenih označb porekla vključi proizvod »Istarski med/Istrski med«. Gre za med, ki je proizveden na Hrvaškem in v Sloveniji. Sorta in bogastvo regije ter kombinacija cvetnega prahu mu dajeta posebne organoleptične lastnosti, ki se odražajo v njenih posebnih okusih in vonjih.Evropska komisija je v Uradnem listu objavila Izvedbeno uredbo o vpisu imena Istrski med/Istarski med (ZOP) v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, s katero je zaščitila Istrski med kot skupni proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre. Ta postopek je bil rezultat dolgoletnega sodelovanja med čebelarji obeh držav, ki so si prizadevali za priznanje in zaščito kakovosti svojega medu.
Istrski med se lahko prideluje samo na geografskem območju slovenske in hrvaške Istre. V Sloveniji zajema območje primorskih občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, na Hrvaškem pa Istrski polotok s pripadajočimi otoki v Istrski županiji, in sicer območje občin Opatija, Lovran, Mošćenička Draga in Matulji, otoka Cres in Lošinj s pripadajočimi manjšimi otoki Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane ter nizom manjših nenaseljenih otokov. Istrski med je označen z enotnim znakom v obliki kapljice medu, kar omogoča potrošnikom, da ga prepoznajo kot pristnega in kakovostnega.
Istra je edinstveno kmetijsko-ekološko območje, ki je reliefno, pedološko, geomorfološko in podnebno zelo raznovrstno. Zaradi teh edinstvenih lastnosti je Istra idealno mesto za pridelavo medu. Rezultat medsebojnega delovanja teh dejavnikov je raznovrstna rastlinska sestava, kar je odlična osnova za proizvodnjo različnih vrst Istrskega medu, kot so akacija, žajbelj, kostanj, lipa, šetraj ter cvetlični med in gozdni med. Posamezne vrste medu imajo zaradi kombinacije deležev cvetnega prahu posebne organoleptične lastnosti (barvo, vonj in okus), ki jih potrošniki zelo cenijo.
Poleg pridelave medu mora na opredeljenem geografskem območju potekati tudi pakiranje, saj se le tako lahko čim bolj zmanjša možnost ponarejanja z mešanjem s podobnimi proizvodi, kar je veliko verjetneje, če pakiranje poteka zunaj območja. To pomeni, da je celoten proizvodni proces, od čebelarjenja do končnega pakiranja, strogo nadzorovan z namenom zagotavljanja najvišje kakovosti. Preden čebelarji začnejo z označevanjem medu z zaščitenim imenom Istrski med, morajo pri certifikacijskih organih pridobiti certifikat, ki dokazuje, da čebelar prideluje Istrski med skladno s potrjeno specifikacijo. Ta certifikat je dokaz kakovosti in pristnosti, ki ga potrošniki lahko zaupajo.
Istrski med je že četrti proizvod, ki sta ga Slovenija in Hrvaška skupaj zaščitili pri Evropski komisiji. Poleg tega so zaščiteni še Istrski pršut, oljčno olje Istra in Meso istrskega goveda – boškarina. Slovenija je do sedaj pri Evropski komisiji zaščitila 29 proizvodov, kar kaže na zavezanost države k ohranjanju in promociji svojih tradicionalnih in kakovostnih izdelkov.
Več: Objava zahtevka za registracijo imena
Pripravil:
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be