Slovenski poslovni Klubi

Letošnja podnebna konferenca Združenih narodov bi skorajda minila brez protestov, vendar so se tradicionalno odvili manjši protesti, ki pozivajo svet k pravičnejšemu in učinkovitejšemu boju proti globalnemu segrevanju. V Egipt je prispel tudi ameriški predsednik Joe Biden, da bi se srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom El-Sisijem in nato nagovoril še delegate drugih držav.

 

Afriška unija si na podnebni konferenci prizadeva za več naložb v projekte fosilnega plina, medtem ko evropski voditelji iščejo alternative za uvoz ruskega plina. Evropski voditelji, sedaj ujeti v energetsko krizo, so mesece opazovali projekte fosilnih goriv, ki so se odvijali po Afriki. Države, kot sta Južna Afrika in Tanzanija, so dom nedotaknjenih polj, ki bi jim lahko prinesla milijarde evrov. 
 

Senegal in Mavretanija načrtujeta pošiljanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Nemčijo. Senegalska vlada pričakuje, da bo največjemu evropskemu gospodarstvu od leta 2023 dobavljala 2,5 milijona ton plina, do leta 2030 pa kar 10 milijonov ton. "To je res velik trenutek za Afriko," je za DW povedal izvršni direktor Afriške unije Rashid Ali Abdallah. "Ne gre samo za Evropo, obstajajo svetovne krize in Afrika lahko pomaga zadovoljiti svetovno povpraševanje."

 

Doslej se le 6 odstotkov svetovnega fosilnega plina proizvede v Afriki, celini, kjer podnebne spremembe pustošijo pridelke in domove, 600 milijonov ljudi pa nima dostopa do elektrike. Od Nigerije do Egipta in od Alžirije do Mozambika si države po vsej celini prizadevajo pridobiti več plina.
 

"Afrika se je prebudila in izkoristili bomo svoje naravne vire," je pred podnebno konferenco dejala ugandska ministrica za energijo Ruth Nankabirwa Ssentamu.
 

Če svetovni okoljevarstveniki pozovejo k takojšnji ukinitvi uporabe fosilnih goriv, bodo države v razvoju v Afriki gospodarsko in socialno trpele.
 

Toda težava se pojavlja drugje. Zaustavitev segrevanja planeta za 1,5 stopinje Celzija ne omogoča nadaljnjega raziskovanja naftnih in plinskih polj, kot kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo. Hitro zmanjšanje emisij bi pomenilo, da bi do leta 2035 le 5 odstotkov električne energije proizvedli z nenadzorovanim sežiganjem fosilnega plina.
 

Okoljevarstveniki svarijo bogate države pred pogajanji o novih dobavah plina z afriškimi kolegi. Predstavniki okoljskih neprofitnih skupin Powershift Africa, Greenpeace in Climate Action Network so dejali, da vrh tvega, da bo postal festival "greenwashinga," kar pomeni, da se potrošnike zavaja, da so izdelki okolju prijazni, čeprav v bistvu niso.