Gospodarstvo Srbije si bo v letu 2021 izjemno opomoglo ter preseglo stopnjo, doseženo pred nastopom krize, predvsem zaradi naložb in zasebne porabe, navaja Evropska komisija v Letnih gospodarskih napovedih.
Rast bruto domače proizvodnje (BDP) Srbije naj bi presegla 5,3 odstotka, potem ko je v letu 2020 padla za odstotek.
Za leto 2022 pa se državi predvideva povratek na stopnje širitve pred kriznim obdobjem oziroma naj bi rast BDP-ja presegla 4 odstotke. V delu poročila o Srbiji se omenja, da so perspektive gospodarske rasti sicer še vedno podvržene veliki negotovosti, saj so tveganja v glavnem povezana s pandemijo.
Zlasti hiter napredek pri cepljenju in preprečitev novih valov pandemije lahko privede do hitrega okrevanja zaupanja potrošnikov ter obenem spodbudijo zasebno porabo, še posebno na storitvenem področju. Po drugi strani pa bi dlje trajajoče okrevanje EU lahko vplivalo na zmanjšanje neto izvoza ter neposrednih tujih vlaganj. Na možnosti rasti bi lahko negativno vplivalo tudi počasnejše izvajanje projektov javne infrastrukture ter reforme državnih podjetij kot je bilo pričakovano.
Omenja se, da bo zaradi prenovljenih ukrepov davčne podpore ter obenem rasti javnih vlaganj primanjkljaj v letu 2021 le malce zmanjšan, a zato bistveno bolj v letu 2022. Državni primanjkljaj je v letu 2019 presegel 8,1 odstotka BDP-ja, potem ko je bil pred tem že skoraj izenačen, v letu 2021 pa bo padel na približno 7 odstotkov BDP-ja.
S poudarkom na enkratnih ukrepih za ublažitev posledic pandemije bo primanjkljaj v letu 2022 padel na 3,5 odstotka BDP-ja. Istočasno bo tudi v letu 2021 v primerjavi z rastjo BDP-ja naraščal javni dolg, v letu 2022 pa se bo nekoliko zmanjšal.
Poročilo navaja, da se bo po 5 odstotni rasti na 58,3 odstotka BDP-ja v letu 2020 rast dolga v letu 2021 povečala za dodatnih 2,5 odstotka, in sicer na 61 odstotkov BDP-ja, potem pa se bo v letu 2022 dolg začel postopoma zmanjševati.
V zvezi s kandidati za članstvo v EU s področja Zahodnega Balkana se predvideva, da bo rast BDP-ja Albanije za leto 2021 4 odstotna, Severne Makedonije 3,7 odstotna ter Črne Gore 7,1 odstotna.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E:
danijela.fisakov@spk.rs