Srbija bi lahko leta 2020 zabeležila 3,5-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2021 pa naj bi sledilo triodstotno okrevanje, kaže nova napoved Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) o vplivu pandemije. koronavirusa v državah regije.
Glede na poročilo EBRD je bil vpliv koronavirusa v Srbiji manj resen kot v državah, s katerimi ga je mogoče primerjati, deloma zaradi velikega prispevka proizvodnje osnovnih izdelkov k celotni proizvodnji.
Spomnimo, da je bila rast BDP Srbije v prvem letošnjem četrtletju močna, in sicer na ravni petih odstotkov, vodili pa sta jo potrošnja, državna poraba in naložbe. Hkrati se je rast izvoza medletno upočasnila na 3,1 %, kar je najnižja četrtletna stopnja po letu 2014.
V drugem četrtletju leta 2020 je bilo zaradi strogih ukrepov gibanja zaradi pandemije zabeleženo 6,5-odstotno zmanjšanje gospodarske dejavnosti, kar je v prvi polovici leta 2020 povzročilo 0,9-odstotni padec. Neposredne tuje naložbe in nakazila delavcev so se v prvi polovici leta na letni ravni zmanjšali za približno četrtino.
Med marcem in junijem letos je Narodna banka Srbije znižala referenčno obrestno mero za kumulativnih 100 bazičnih točk na zgodovinskih najnižjih 1,25 %.
Na deviznem trgu je posredovala tudi centralna banka z neto prodajo v višini 1,4 milijarde EUR v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, medtem ko je tečaj dinarja do evra ostal stabilen.
Vladni ukrepi za boj proti učinkom pandemije koronavirusa so se osredotočili predvsem na ohranjanje zaposlenosti in povečanje likvidnosti podjetij, vendar so stroški teh ukrepov do sredine leta 2020 javni dolg povečali na 58 % BDP, približno za pet točk več kot konec leta 2019.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E:
danijela.fisakov@spk.rs