Trg dela v Srbiji - Delavci niso problem, delavcev ni
Trg dela v Srbiji postaja vse bolj osiromašen, medtem ko mala podjetja nujno potrebujejo nižje davčne obremenitve za preživetje in pozivajo k subvencijam za zaposlovanje domačih delavcev. Velika podjetja so prisiljena zviševati plače in uvajati dodatne ugodnosti za zaposlene, hkrati pa digitalizirati vse, kar je mogoče, da bi zmanjšala število potrebnih delavcev na minimum. Stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, uvoz delovne sile pa je maksimalno pospešen in liberaliziran, kar postavlja pod vprašaj njeno kakovost.
Srbija je preteklo leto zaključila z 8,1-odstotno stopnjo brezposelnosti, pri čemer je ocena Fundacije za razvoj ekonomske znanosti (FREN), da na trgu dela kratkoročno prevladujejo pozitivni trendi – realne plače močno rastejo, zaposlenost se rahlo povečuje, brezposelnost pa upada.
Z nominalno rastjo neto plač v višini 14,2 % v letu 2024 je povprečni življenjski standard presegel raven produktivnosti in rast cen življenjskih potrebščin, saj se je gospodarska dejavnost okrepila za 3,9 %, inflacija pa se je ustavila pri 4,3 %. Na drugi strani rast enotnih stroškov dela spodkopava konkurenčnost gospodarstva, kar skupaj z okrepitvijo dinarja in politiko spodbujanja gospodarstva prek domačega povpraševanja prinaša rast primanjkljaja na tekočem računu.
Postavlja se logično vprašanje, kako naj gospodarstvo uskladi pritiske, ki prihajajo s trga delovne sile, in hkrati ostane konkurenčno?
Profesor Ekonomske fakultete v Beogradu Mihail Arandarenko je za B&F povedal, da je trg dela v zelo dobrem stanju zaradi dinamične rasti zaposlenosti in realnih plač. Poudarja, da ta ocena velja kljub dejstvu, da mehansko gledano rast plač, ki presega seštevek stopenj rasti BDP-ja in inflacije, povečuje stroške dela na zaposlenega za delodajalce in zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva.
Vendar to še vedno ni razlog za veliko skrb. Namreč, z izvajanjem fiskalne konsolidacije smo dolgo časa ohranjali realne plače pod ravnotežno ravnijo, ki jo je dopuščal BDP. Spomnil bi vas, da je bila pred kratkim revidirana statistika BDP-ja in se je v retrospektivi pokazalo, da je bil BDP precej višji, zato je bila tudi takratna panika glede visokega javnega dolga pretirana. Ta panika je bila izkoriščena za dodatno zmanjševanje delavskih pravic in deleža dela v razdelitvi nacionalnega dohodka, opozarja Arandarenko.
Po njegovem mnenju danes prebivalstvo živi bolje v primerjavi z obdobjem pred petnajstimi, desetimi ali petimi leti, predvsem zaradi rasti zaposlenosti, šele nato zaradi rasti realnih plač.
Stroški dela močno rastejo
Enotni stroški dela, ki so stagnirali od leta 2020 do 2023, so se v preteklem letu močno povečali. V prvih treh četrtletjih leta 2024 so bili za 5,5 % višji kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Od leta 2017 so se povečali za 30 %, v industriji pa celo za 50 %, navaja publikacija Četrtletni monitor, ki jo izdaja FREN.Predsednik Upravnega odbora združenja Zaščitnik podjetnikov in gospodarstvenikov Srbije Darko Majstorović je za B&F povedal, da je veliko primerov prikrite zaposlenosti in brezposelnosti ter da je statistične podatke treba obravnavati z določeno mero previdnosti. Kot enega največjih izzivov na trgu dela navaja stalen nominalni porast zneskov, ki jih morajo delodajalci nameniti za plače.
Prispevki so se sicer znižali za pol odstotne točke, vendar se je osnova toliko povečala, da je nominalni znesek prispevkov iz leta v leto vse višji. Pri plači v višini 100.000 dinarjev je treba plačati še 58.000 dinarjev davkov in prispevkov, tako da ta delavec delodajalca stane 158.000 dinarjev, navaja Majstorović.
Po njegovih besedah bi bilo treba davčne obremenitve na neto plače znižati, tako v odstotkih kot tudi nominalno, da bi lahko delodajalci celotno plačo izplačali na račun.
“Zavedamo se, da večina podjetij izplačuje del plače na roke, kar se ne vidi v uradnih tokovih, kar jasno kaže na to, da so davčne obremenitve plač izjemno visoke. Trenutno znašajo 58 %, za leto 2025 so odstotkovno nekoliko nižje, vendar nominalno precej višje,” komentira Majstorović.
Subvencija za zaposlovanje domačih delavcev
Po njegovem mnenju mora država zaščititi domačo delovno silo in celo uvesti subvencije za delodajalce, ki zaposlujejo domače delavce. Postopek izdaje delovnih dovoljenj je po njegovih besedah maksimalno pospešen, kar je sicer dobro, vendar mora država zaščititi domači trg dela.“Gre za pritisk velikih podjetij na državo, da dovoli nekontroliran uvoz delavcev in da se dovoljenja izdajajo pospešeno. Dovolj je, da elektronsko oddate vlogo, sploh vam ni treba na policijo, in zelo hitro boste prejeli enotno delovno dovoljenje ter osebno izkaznico, ki jo dobijo vsi tujci. Če že na ta način obravnavamo problem, potem je treba domačim podjetnikom omogočiti neko obliko subvencij, saj so prispevki visoki,” predlaga Majstorović.
Profesor Arandarenko navaja, da zaradi povpraševanja po delavcih zaposlenost nenehno raste, medtem ko se hkrati zmanjšujejo viri delovne sile. Vsako leto imamo približno 50.000 oseb delovno sposobne starosti manj, saj več ljudi izstopa iz delovnega statusa, kot pa jih vanj vstopa. Stopnja zaposlenosti v starostni skupini od 20 do 64 let je dosegla 70 %.
Če pogledamo glavni dejavnik, ki vpliva na ponudbo tujih delavcev, so plače v evrih med letoma 2019 in 2024 zrasle za 80 %. Rast deviznih plač v Srbiji je bila verjetno ena največjih med državami uvoznicami delovne sile na svetu, zato smo za delavce iz revnejše polovice človeštva postali veliko bolj privlačni.
Arandarenko napoveduje, da se bo priliv tujih delavcev kljub temu postopoma začel upočasnjevati in poudarja, da je njihovo število še vedno relativno skromno. Od 46.000 tujih delavcev, ki so ob koncu leta 2023 prebivali v Srbiji, jih je bilo 19.000 iz Rusije, približno 11.000 iz Kitajske, okoli 5.700 iz Turčije in približno 4.000 z Indijske podceline.
Upočasnitev rasti plač v letošnjem letu
Milojko Arsić, profesor Ekonomske fakultete v Beogradu, napoveduje, da bosta letos zaposlenost in produktivnost rahlo zrasli, medtem ko se bosta rast realnih plač in enotnih stroškov dela upočasnila. Arsić pa opozarja, da bo vztrajanje pri fiksnem deviznem tečaju v kombinaciji z ekspanzivno fiskalno politiko in hitrejšo rastjo realnih plač v primerjavi s produktivnostjo na dolgi rok povzročilo povečanje zunanjih primanjkljajev in inflacije.Optimizem direktorjev je rahlo v upadu, saj načrtujejo nekoliko nižjo raven zaposlovanja v naslednjih treh mesecih. Konjunkturni barometer MAT iz novembra kaže, da je 22,3 % podjetij načrtovalo povečanje števila zaposlenih v naslednjih treh mesecih, medtem ko je bilo takšnih načrtov oktobra pri 27,5 % delodajalcev. Pričakovanja so nižja tudi v primerjavi z novembrom lanskega leta.
Glede upočasnitve evropskega gospodarstva in morebitnega prenosa posledic na Srbijo profesor Arandarenko meni, da čeprav je Srbija v veliki meri odvisna od Nemčije in EU, je struktura njenega gospodarstva precej raznolika, zato so projekcije rasti v naslednjih treh letih optimistične.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs