Statistično dokazano: Vajeništvo ponuja najboljše poklicne kariere
WKÖ-Kühnel: Spremljanje zaposlovanja kaže na velik pomen dualnega izobraževanja za trg dela – najhitrejši vstop v zaposlitev, privlačni dohodki že na začetku
V posebni analizi je statistični urad Avstrije preučil karierno pot 511.000 vajencev, ki so zaključili šolanje med letoma 2008 in 2020.
„Študija nazorno dokazuje, kako ključna je vajeniška izobrazba za avstrijski trg dela in gospodarski položaj,“ je rezultate komentirala Mariana Kühnel, namestnica generalnega sekretarja WKÖ. „V Avstriji je dualno izobraževanje nedvomno nosilni steber poklicne kvalifikacije, na katerega smo mednarodno zelo ponosni. V času pomanjkanja strokovne delovne sile je prispevek podjetij k izobraževanju vse pomembnejši. Že več let od te izobrazbe zanesljivo koristi približno 40 odstotkov 15-letnikov v vsaki generaciji: Zdaj so tudi številke dokazale, da vajeništvo omogoča najbolj obetavne in dolgoročno varne poklicne kariere.“ To potrjuje tudi rezultat nedavne raziskave WKÖ: „Skoraj 80 odstotkov vajencev pravi, da je zaradi pomanjkanja strokovne delovne sile vajeništvo postalo še pomembnejše,“ dodaja Kühnel.
Raziskava statističnega urada Avstrije potrjuje:
- Vajeništvo omogoča najhitrejši vstop v zaposlitev med vsemi oblikami izobraževanja: Ker večino vajencev zaposlijo podjetja, v katerih so se izobraževali, traja do prve zaposlitve v povprečju le 1,3 meseca. Pri maturantih gimnazije traja vstop v zaposlitev povprečno 4,5 meseca.
- Možnosti zaslužka so posebej privlačne: Poldrugo leto po zaključku izobraževanja vajenci v povprečju zaslužijo 2.418 evrov bruto, kar je več kot po zaključku srednje strokovne šole (BHS - 2.386 evrov), strokovne srednje šole (BMS - 2.206 evrov) ali gimnazije (AHS - 1.905 evrov).
- Vajeništvo ponuja visoko varnost zaposlitve: Štirje od petih vajencev (79 odstotkov) so 18 mesecev po zaključku izobraževanja zaposleni. Ta odstotek presegajo le BHS (84 odstotkov), pri drugih oblikah izobraževanja je delež nižji (BMS: 73 odstotkov, AHS: 36 odstotkov).
- Vse pogosteje se dualno izobraževanje kombinira z maturo (vajeništvo z maturo, dualna akademija): Delež oseb z maturo oz. maturitetno izobrazbo se je povečal z 3,8 odstotka (2008) na 8,6 odstotka (2020).
- Starost ob začetku vajeništva se povečuje: Najpogosteje se vajeništvo zaključi med 17. in 19. letom (57,9 odstotka). Skoraj četrtina vajencev je bilo starih med 20 in 24 let, skoraj petina pa 25 let ali več.
- Med spoloma še vedno obstajajo razlike pri izbiri priljubljenih poklicev, vendar so se te razlike začele spreminjati: Vedno več mladih moških in žensk se odloča za netradicionalne vajeniške poklice.
„Naložba podjetij v naše bodoče strokovnjake ima izjemno vrednost - za zagotavljanje gospodarskega razvoja, stabilen trg dela in posamezne poklicne kariere,“ pravi Kühnel. „Dejstvo, da imamo vedno več starejših vajencev in vajencev z maturo, kaže, da je dualno izobraževanje privlačno ne le kot prva izobrazba, ampak tudi kot možnost za nadaljnje usposabljanje mladih ali kot praktična pot do hitrega začetka kariere za tiste, ki prehajajo v nov poklic.“ To je pomemben vidik za prihodnje izboljšanje poklicnega informiranja in usklajevanje ponudbe ter povpraševanja po vajeniških mestih, zaključuje Kühnel.
© industrieblick | stock.adobe.com
Pripravila:
Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov: office@sgz.at