Evropska komisija je sprejela skupno sporočilo o vzpostavitvi trajnostnih mednarodnih partnerstev kot skupina Evropa, v katerem ocenjuje napredek, dosežen na področju mednarodnih partnerstev. EU je v zadnjih petih letih prenovila svoj model sodelovanja v odziv na spreminjajoče se geopolitične in geoekonomske razmere ter svetovne izzive. Z dinamike držav donatork in prejemnic se je preusmerila v vzajemno koristna partnerstva. Na tem pristopu temelji naložbena strategija Global Gateway, ki se je začela izvajati leta 2021.
Med pandemijo COVID-19 so si institucije Evropske unije, države članice EU in evropske razvojne finančne institucije najprej prizadevale odzivati skupaj v duhu Ekipe Evropa, ki je od takrat postala sestavni del nabora orodij EU za zunanje delovanje, kar EU omogoča, da poveča obseg, učinek in prepoznavnost svojih ukrepov. Pristop Ekipe Evropa, ki vključuje tudi zasebni sektor, je glavni izvedbeni mehanizem naložbene strategije EU Global Gateway.
Strategija Global Gateway naj bi do leta 2027 mobilizirala do 300 milijard evrov javnih in zasebnih trajnostnih naložb. V obdobju 2021–2023 je bilo v naših partnerskih državah po vsem svetu mobiliziranih za 179 milijard evrov naložb. Ta sredstva so podprla 225 vodilnih projektov. Od tega je 50 milijard evrov podprla Evropska komisija, 129 milijard evrov pa so mobilizirale države članice EU, EIB in EBRD.
Strategija Global Gateway zajema pet prednostnih področij in vsako je podprto s konkretnimi projekti v različnih regijah. Nekaj praktičnih primerov:
Podnebje in energija
Strategija Global Gateway podpira naložbe v energijo iz obnovljivih virov in z njo povezano infrastrukturo, kot so obrati za proizvodnjo zelenega vodika v Namibiji, ki izkoriščajo vetrno in sončno energijo ter nahajališča redkih zemelj v državi. Cilj tega partnerstva je, da Namibija prevzame vodilno vlogo na področju zelene energije in prispeva k svetovnim podnebnim ciljem. EU podpira kostariški nacionalni načrt za razogljičenje, ki se osredotoča na elektrifikacijo javnega prevoza in izkoriščanje škodljivih sargaških alg kot gospodarskega vira na podlagi raziskav in sodelovanja v sektorjih, kot sta kozmetika in proizvodnja biomase v Karibski kotlini.
Digitalni prehod
EU je sprejela pet svežnjev za digitalno gospodarstvo, da bi spodbudila digitalno rast, osredotočeno na človeka. Eden ključnih primerov je program Copernicus za opazovanje Zemlje na Filipinih, ki uporablja satelitske podatke za obvladovanje tveganja nesreč in izboljšuje infrastrukturo za povezljivost. EU je ustanovila tudi digitalno zavezništvo EU-Latinska Amerika in Karibi, da bi spodbudila celovito sodelovanje pri digitalnem prehodu, vključno s političnim dialogom o kibernetski varnosti.
Prometna povezljivost
EU se je zavezala, da bo za izboljšanje infrastrukture in regulativnih okvirov podprla obsežne projekte, kot sta transkaspijski prometni koridor in koridor Lobito, da bi okrepila trgovinske poti med Evropo, Azijo in Afriko. Koridor Lobito bo izboljšal povezavo med angolskim pristaniščem Lobito ter Demokratično republiko Kongo in Zambijo, transkaspijski projekt pa bo okrepil vlogo osrednje Azije kot vozlišča povezljivosti.
Zdravje
Globalna zdravstvena strategija EU se osredotoča na krepitev zdravstvenih sistemov in farmacevtskih dobavnih verig, zagotavljanje boljšega zdravja in preprečevanje groženj zdravju. Pobuda Ekipe Evropa za cepiva in zdravila na primer izboljšuje dostop do cepiv in zdravstvenega varstva v Afriki, vključno z vzpostavitvijo lokalnih proizvodnih zmogljivosti, kar je ključnega pomena za krepitev odpornosti na svetovne zdravstvene izzive.
Izobraževanje in raziskave
EU je povečala svoje naložbe v izobraževanje s 7 % na 13 %, z močnim poudarkom na enakosti spolov in usposabljanju učiteljev. Regionalna pobuda za učitelje za Afriko se loteva problema potrebe po več kot 15 milijonov dodatnih učiteljev, da bi do leta 2030 lahko omogočili splošno osnovno in srednješolsko izobraževanje za vse.
V sporočilu je navedeno tudi delovanje EU v nestabilnih razmerah in državah, kjer je glavni cilj odpraviti temeljne vzroke nestabilnosti ter podpirati osnovne potrebe in možnosti preživljanja prebivalstva v prepletu humanitarnega delovanja, razvoja in miru.
EU je okrepila prizadevanja za celovit odziv za reševanje temeljnih vzrokov migracij. Zunanja razsežnost je bistveni element pakta o migracijah in azilu, EU pa je v skladu s paktom okrepila sodelovanje z državami izvora in tranzita.
Da bi dodatno podprla cilje trajnostnega razvoja, je EU znatno okrepila večstransko sodelovanje s svetovnimi institucijami, kot so Združeni narodi, skupina G7/G20 in mednarodne finančne institucije, da bi skupaj oblikovali globalne politike. EU je v okviru svojih prednostnih nalog znatno finančno prispevala k mednarodnim pobudam, ki spodbujajo svetovno zdravje, izobraževanje in enakost, vključno s 700 milijoni evrov za Globalno partnerstvo za izobraževanje (2021–2027), 427 milijoni evrov za sklad za pandemije in 300 milijoni evrov za Svetovno zvezo za cepiva in imunizacijo za večjo dostopnost cepiv v revnejših državah.
Še en ključni dosežek je Samojski sporazum, ki je bil novembra 2023 podpisan z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, da bi okrepili sodelovanje EU s temi regijami. Sporazum EU pomaga ohranjati vlogo zagovornice mladih, enakosti, enakosti spolov in človekovih pravic.