Objavljeno je drugo poročilo o spremljanju tveganj za leto 2024



Nedavni dogodki kažejo, da so trgi še vedno zelo občutljivi, zlasti na gibanje obrestnih mer, poslabšanje kreditnega tveganja ter na politične in volilne novice. V razmerah krhke likvidnosti tako na delniških kot na drugih trgih tveganje za popravke ostaja veliko, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) kot regulator in nadzornik finančnih trgov EU objavlja v svojem drugem poročilu o spremljanju tveganj za leto 2024.

Močan vpliv na razvoj finančnih trgov imajo še naprej eksterni dogodki, organ ESMA pa opaža tudi visoka ali zelo visoka splošna tveganja na trgih, ki so v njegovi pristojnosti. 

Manj volatilni trgi na začetku leta 2024 in ponovna vzpostavitev iskanja donosov v bolj tveganih tržnih segmentih so nakazovali splošno pričakovanje trga, da bo prišlo do "mehkega pristanka". Novejši dogodki pa kažejo, da so trgi še vedno zelo občutljivi, zlasti na gibanje obrestnih mer, poslabšanje kreditnega tveganja ter na politične in volilne novice. V razmerah krhke likvidnosti trga ostaja veliko tveganje popravkov, tako na delniških kot na drugih trgih.

Verena Ross, predsednica ESMA, je dejala: "Kot kažeta padec vrednotenja lastniških vrednostnih papirjev v začetku avgusta in tržna volatilnost ob nedavnih evropskih in francoskih volitvah, so trgi vse bolj nervozni glede gospodarskih obetov in političnih dogodkov. Natančno spremljanje finančnih trgov v naši pristojnosti in tesno usklajevanje nadzornih prizadevanj z nacionalnimi organi ostaja naša prednostna naloga."

Na področju skladov še naprej opažamo tveganja, povezana z likvidnostnimi neskladji, zlasti v nepremičninskem sektorju, in slabšo kakovostjo sredstev, povezano z obrestnimi merami, kreditnim tveganjem in vprašanji vrednotenja.“ 

Poleg dejavnikov tveganja poročilo ESMA vsebuje tudi posodobljene informacije o strukturnem razvoju in stanju ključnih sektorjev finančnih trgov, in sicer v prvi polovici leta 2024.
 

Strukturni razvoj


Financiranje, ki temelji na trgu: Razpoložljivost kapitala za evropske družbe prek kapitalskih trgov je bila v letu 2024 do zdaj na splošno stabilna. Čeprav tržno okolje ostaja zelo zahtevno za izdajanje lastniških vrednostnih papirjev, so se pojavili znaki izboljšanja dejavnosti IPO. Izdajanje podjetniških obveznic je bilo v prvem četrtletju leta 24 visoko, vendar se je v drugem četrtletju leta zmanjšalo. Napovedi glede podjetniških obveznic še naprej kažejo na precejšnjo prihajajočo steno zapadlosti od leta 2024 do leta 2028. V tem kontekstu ostaja vzdržnost dolga podjetij precejšnje tveganje, zlasti v manj kakovostnih segmentih.

Trajnostno financiranje: V zadnjih nekaj letih sta veliko zanimanje za trajnostne naložbe in njihova uporaba pošiljala pozitivne signale o pripravljenosti vlagateljev financirati zeleni prehod. Vendar so nedavni dogodki na trgu, povezani z ESG, sprožili zaskrbljenost glede zmožnosti mobilizacije zasebnega kapitala, saj se je izdajanje zelenih obveznic upočasnilo, trajnostni skladi pa so se v drugem polletju leta 23 prvič soočili z odlivom sredstev. V prihodnje bi lahko sposobnost podjetij, da objavijo verodostojne načrte prehoda, usmerjala širšo pripravljenost za naložbe v podjetja v prehodu, ki bi jih podpirali instrumenti za financiranje prehoda. 

Finančne inovacije: V prvi polovici leta 2024 so trgi kriptoaktiv še naprej rasli, k čemur je pripomogla odobritev promptnih ETP Bitcoin in Ether v ZDA, in do konca junija dosegli skupno vrednost svetovnega trga 2,2 milijarde EUR (+40 % od konca leta 2023). Tudi likvidnost se je vrnila na raven pred trgovanjem na borzi. Vendar je dogajanje na trgu v začetku avgusta povzročilo nestanovitnost in nekaj znatnih padcev vrednotenja kriptožetonov. Prav tako se nadaljuje visoka koncentracija tako pri kriptoaktivih kot pri borzah s kriptovalutami.
 

Spremljanje trga


Trgi vrednostnih papirjev: V začetku leta 2024 so se cene finančnega premoženja z majhno volatilnostjo gibale navzgor, kar je nakazovalo, da se pričakuje prihodnje znižanje obrestnih mer. Epizode tržne volatilnosti so bile povezane z volitvami v EU v juniju in juliju, kratkotrajen padec vrednotenja svetovnih delnic v začetku avgusta pa je bil povezan s slabšimi makroekonomskimi kazalniki v ZDA od pričakovanih. Na trgih s fiksnim donosom so se razmiki pri podjetniških obveznicah še naprej zmanjševali, zlasti pri visoko donosnih podjetjih, medtem ko se je kreditna kakovost visoko donosnih nefinančnih podjetij, zlasti nepremičnin, še naprej slabšala. To lahko kaže na iskanje donosnosti z morebitnim podcenjevanjem tveganj.

Upravljanje premoženja: Uspešnost skladov EU je bila v vseh kategorijah pozitivna, skladi, izpostavljeni instrumentom s fiksnim donosom (obvezniški skladi in skladi denarnega trga), pa so zabeležili prilive. Zvišanje obrestnih mer je bilo izravnano s široko tržno percepcijo zmanjševanja kreditnega tveganja, ki se odraža v nizkih kreditnih razmikih. Vendar se je kreditna kakovost portfelja obvezniških skladov, merjena z bonitetnimi ocenami, še naprej slabšala, kar povečuje tveganje neurejenega prevrednotenja tveganih sredstev.

Tveganja so še naprej povezana z likvidnostnimi tveganji in morebitnimi izgubami, povezanimi z obrestnimi merami, kreditnim tveganjem in vprašanji vrednotenja. Odprti nepremičninski skladi ostajajo še posebej ranljivi zaradi strukturnega likvidnostnega neskladja in pritiska na zniževanje vrednotenja na nepremičninskih trgih.

Več: Poročilo


Pripravil:

Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini