Slovenski poslovni Klubi

 
Srbija, poleg Cipra, Grčije in Nizozemske, ostaja na vrhu seznama držav, ki so privabile največ programerjev v minulem letu. Le-to potrjujejo tudi uradni podatki, saj se je od leta 2016, število programerjev  zvišalo iz šestnajst, na več kot štirideset tisoč.  Istočasno je povpraševanje v IT industriji vse večje.


 Foto: Gibanje Digitalna Srbija

Nekatera srbska podjetja postajo globalno prepoznavna

Nataša Škrbić, iz Gibanja Digitalna Srbija, razlaga, da se ne išče samo programerjev, temveč tudi različne druge, predvsem  netehnične talente, ki jih IT industrija potrebuje. Še posebej poudarja, da so projekti vse zahtevnejši, v njih pa različni inženirji odkrivajo možnosti napredka.  Prepričana je, da bodo prihodi ruskih in ukrajinskih podjetij pripomogli k prenosu znanj in sodelovanja.

Navaja tudi, da IT industrija v Srbiji stalno  raste.  Poleg povečanega števila programerjev, se povečuje tudi število ostalih zahtevnejših delovnih mest v panogi.

Kot razlog za rast izpostavlja dejstvo, da so nekatera srbska podjetja zrasla in postala globalno prepoznavna. Ponujajo kakovostne storitve, oblikujejo kvalitetne izdelke, posledično pa ob tem potrebujejo vse več visoko kvalificiranih kadrov. Projekti postajajo vse bolj zahtevni, zapleteni, kar omogoča priložnosti za napredek posameznikov.

Spreminja se izobraževalni sistem

Učenje programiranja se zdaj začenja že v petem razredu osnovne šole. Obstajajo posebni oddelki za programiranje, tako v srednjih šolah, izpopolnjeni so tudi programi na različnih tehničnih fakultetah, na slednje se vpisuje vse več študentov, obstajajo novi magistrski programi te smeri.

„Izobraževalni prispevek je vsekakor opazen, tiste realne rezultate, pa lahko pričakujemo v obdobju od treh do petih let, ko bodo zdajšnji dijaki zaključili izobraževanje“, predvideva Škrbićeva.

Omenja, da je Gibanje Digitalna Srbija izdelalo projekt sredješolskega mentorstva na področju IT-ja, z namenom združitve s strokovnjaki, kar jim omogoča vpoglede na njihove karierne možnosti.

Navaja, da so edini poklici za katere kriza ne velja, prav programerski. Posamezne raziskave kažejo, da delodajalci večinoma iščejo kandidate z več letnimi izkušnjami. Skladno s tem, je kar 62 odstotkov zaposlitvenih oglasov namenjeno srednji generaciji, 28 seniorjem, in le 10 odstotkov mlajšim.

Škrbićeva pojasnjuje, da to niso značilnosti le IT področij, saj delodajalci večinoma želijo zaposliti izkušene delavce.

„Delodajalci na IT področjih hitro prepoznajo potrebe po rasti, kar pomeni, da bodo v vsakem trenutku potrebovali vse bolj izkušene inženirje in različne talente. Zato nekatera podjetja ustanavljajo lastne akademije, v katerih bi mlajši zaposleni dobili prve izkušnje, ki jih bodo kot srednja generacija in seniorji konstantno nadgrajevali“, je poudarila.
 

So ruska in ukrajinska podjetja lahko grožnja?

Zaradi globalnih razmer, konflikta v Ukrajini, so številna ruska podjetja prenesla poslovanje v Srbijo. Zaposleni so večinoma zelo izkušeni  programerji.

Škrbićeva omenja, da ni nujno, da bi prihod teh podjetij negativno vplival na domačo proizvodnjo. „Omenjena podjetja prihajajo kot celota, kljub temu da se pri nas registrirajo, s seboj pripeljejo tudi svoje stranke, oziroma njihove zahtevne in zanimive projekte. To lahko pripomore k prenosu znanj med njihovimi in našimi inženirji, ter sodelovanje med  podjetij “, zagotavlja Škrbićeva.
 

Kaj  je za nadaljevanje hitrega IT razvoja še potrebno?

Izvoz IT storitev je že presegel izvoz kmetijskega sektorja. Je eno redkih industrijskih področij, ki ga pandemija ni prizadela. Kaže, da ga tudi rusko-ukrajinski konflikt ne bo. 

Projekt Gibanja Digitalne Srbije „Kompas štiri ničle“, je prvenstveno ustvarjanje čim več netehničnih talentov, kar v IT industriji predstavlja enega od izjemno pomembnih korakov.

“Zdaj bi bilo potrebno omenjene storitve tržiti, oglaševati. Ustvarjanje netehničnih visoko zahtevnih delovnih mest na teh področjih je izjemnega pomena za nadaljnji  razvoj. S tem se povečuje vrednost posameznih izdelkov podjetij, ter kakovostna konkurenca na globalnem trgu“, je na koncu povedala Škrbićeva.
 
Vir: Ekapija



Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs



Preberite tudi: 
 

• Globalni trendi na področju IT storitev
• Priložnosti na srbskem trgu
• Priložnosti na egiptovskem IT trgu