Sprejeta zelena agenda za Zahodni Balkan


EU je na srečanju z vodji držav Zahodnega Balkana potrdila, da bodo dobile več kot 9 milijard evrov nepovratnih sredstev ter še 20 milijard evrov za naložbe. Podpisali so sporazum o akcijskem načrtu zelene agende, ki vsebuje podnebne reforme, nadzor nad onesnaževanjem, zaščito narave, biotske raznovrstnosti ter regionalne integracije, okvirno časovno obdobje za uskladitev s Sistemom EU za trgovanje z emisijami pa je določeno leto 2024.

Leto dni po podpisu Sofijske deklaracije so se predsedniki držav in vlad Zahodnega Balkana z Evropsko unijo dogovorili o realizaciji akcijskega načrta zelene agende, kar jim odpira možnost realizacije Gospodarskega naložbenega načrta za celotno regijo v višini 30 milijard evrov.  Strinjali so se s predlogom, da se v središče vseh gospodarskih aktivnosti postavijo trajnostni razvoj, varčevanje z viri, zaščito narave in podnebja, vse seveda usklajeno s cilji Evropske unije.

Za koordinacijo priprave dokumentacije, ki je bila sprejeta na srečanju EU – Zahodni Balkan v Sloveniji, je bil zadolžen regionalni svet za sodelovanje (RCC). V akcijskem načrtu Zelene Agende Zahodnega Balkana za obdobje do leta 2030 so najpomembnejši segmenti zbiranje emisij toplogrednih plinov, načrti za postopno prenehanje uporabe premoga, celovite integracije ter nadzor nad onesnaževanjem in zaščita življenjskega okolja, so objavili na spletni strani Balkan Green Energy News.
 
Vsebina naložbenega svežnja
 
Naložbeni paket vsebuje 9 milijard evrov v obliki pomoči in 20 milijard v investicijah, ki se bodo realizirale preko novega sistema garancij za Zahodni Balkan (Westeren Balkans Guarantee Facility). Države v regiji morajo realizirati tako gospodarske kot socialne reforme ter vladavino prava, so poudarili voditelji iz EU, obenem pa opozorili na prednosti digitalnega prehoda in konkurenčnosti.

Državniki iz regije so obljubili, da bodo njihove podnebne in energetske ambicije v skladu z načrti EU.

Evropska Unija je napovedala, da bo skupaj s 600 milijoni evrov, ki jih bo Evropska komisija predlagala v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), do konca leta ponudila še 1,1 milijarde evrov za izvajanje Evropskega gospodarskega naložbenega načrta. Zahodni Balkan pa mora s cilji EU-ja uskladiti tako področje energetike kot podnebja, obenem pa zagotoviti, da se emisije toplogrednih plinov spustijo pod 55 odstotkov. Enako velja za ostale načrte glede okolja, kar seveda zahteva veliko preobrazbo.

Za zagotavljanje učinkovitih mehanizmov za zmanjšanje emisij ogljikovih izpustov bodo zagotovili finančna sredstva. Države v regiji bodo morale znati premostiti težave, nastale s postopnim prenehanjem uporabe premoga, prav tako tudi težave z brezposelnostjo, gospodarske motnje, selitve delovne sile, je zapisno v deklaraciji s srečanja. Razogljičenje se bo lahko realiziralo z uporabo goriv iz obnovljivih virov oziroma goriv iz zmanjšanih emisij toplogrednih plinov.

Voditelji 27-članskega bloka so se zavezali, da bodo zagotovili tehnično in finančno pomoč za razvoj sistema obračunavanja emisij ogljika v okviru mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki v bistvu predstavlja davek na ogljikov dioksid pri uvozu blagu in električne energije.
 
Sicer je akcijski načrt Zelene agende sestavljen iz petih sklopov:
  • razogljičenje
  • krožno gospodarstvo
  •  zmanjšanje onesnaževanja
  • trajnostno kmetijstvo
  • zaščita narave in biotske raznovrstnosti.
 
Skrajni rok za usklajevanje z EU ETS je leto 2024.

Kar se tiče razogljičenja, je okvirni rok za usklajevanje z Evropskim podnebnim zakonom ter sprejetje vizije o doseganju podnebne nevtralnosti leto 2025, leto 2024 pa je namenjeno za usklajevanje s sistemi EU, za trgovanje z emisijami (EU ETS) ter uvedbo drugih sistemov za obračun emisij.

Zahodni Balkan bi moral do leta 2023 izdelati načrte, ki naj bi zaobsegali celotni življenjski cikel posameznega proizvoda.
Države Zahodnega Balkana so se strinjale, da bodo med prioritete, katere bodo tudi financirale, uvrstile ukrepe glede energetske uspešnosti, ukinitve subvencij za proizvodnjo premoga ter podporo programom za boj proti energetski revščini.

V segmentu krožnega gospodarstva naj bi se najkasneje do leta 2023 razvile strategije, ki bodo vključevale celotne življenjske cikle posameznih izdelkov. Predstavniki vlad so se obvezali, da bodo dvigovali ekološko zavest glede preprečevanja nastajanja in ločevanja odpadkov ter trajnostne porabe.

Na področju zmanjšanja onesnaževanja so med ukrepi potrditev Sporazuma o čezmejnem onesnaževanju zraka na večjih razdaljah ter sprejetje pravil do leta 2025. Načrtujejo tudi sprejetje načrtov za izboljšavo kakovosti zraka in izgradnje nujne infrastrukture za predelavo odpadnih vod do najkasneje leta 2023.

Kar se tiče trajnostnega kmetijstva, je leto 2026 nekakšen okvirni rok za sprejetje standardov varne prehrane, zdravja in dobrobiti rastlin ter živali, ravnanja z odpadki, kot tudi podpore pridelavi organske hrane brez onesnaževanja, enako velja za zmanjševanje količin sintetičnih kemijskih elementov v proizvodnji hrane. Med ukrepi v kmetijski proizvodnji je tudi vse večja uporaba obnovljivih virov energije ter posledično zmanjševanje emisij.

Države v regiji so obenem prevzele odgovornost za pripravo načrtov za obnovo gozdnatih pokrajin do leta 2024, vključno s finančnim pokritjem.
 
Vir: Ekapija
 
Dodatne informacije:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs