Pokojninska kriza v ZDA, trenutno "vredna" 7 milijard dolarjev, se vsak dan samo slabša. Ker je situacija pri vseh državah na svetu podobna in zadeva eno najbolj perečih vprašanj pokojninske zakonodaje, je mogoče analiza in predstavitev nekaterih podatkov tudi s tega področja več kot na mestu.
Strokovnjaki s posameznih ameriških univerz (Univerza v Bostonu), institutov (Urban Institute) in vladnih ali nevladnih organizacij opozarjajo na to situacijo, da tudi ko je šlo v ZDA vse v redu – inflacije ni bilo, obrestne mere so bile nizke in delnice so bile na razširjenem prodajnem trgu, je prišlo do primanjkljaja prihrankov v višini več milijard dolarjev. Potem je prišla pandemija, vojna v Evropi, najvišja inflacija v zadnjih desetletjih, najhitrejši cikel dvigovanja tečajev od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja in strah pred recesijo. Posledični pretresi na trgu so v prvi polovici leta 2022 izbrisali približno 3,4 milijarde dolarjev iz
401(k)s (pokojninski sklad v ZDA) in
IRA – Individual Retirement Account (osebni pokojninski računi).
In to velja samo za ljudi, ki imajo osebne pokojninske račune.
Približno polovica delavcev v zasebnem sektorju v ZDA nima pokojninskega računa, ki bi ga sponzoriral delodajalec, in mnogi od tistih, ki ga imajo, na koncu pravzaprav prihranijo zelo malo. To je problem, ki ga ni enostavno rešiti in prispeva k občutku, da so ameriške sanje v zatonu. In medtem, ko so naraščajoča inflacija in nestanovitni trgi slaba novica za ljudi, ki so v pokoju ali se bližajo upokojitvi, je lahko slika še slabša za mlade Američane, ki so izrinjeni iz stanovanjskega trga (visoke cene), se trudijo pridobiti neko premoženje, a so pokopani pod gorami dolgov za študentska posojila (unikum v ZDA, ki ga v Sloveniji – Evropi ne poznamo).
Na osnovi analiz stanja bi naj že leta 2019 v ameriških gospodinjstvih primanjkovalo 7,1 milijarde dolarjev pokojninskih prihrankov, pri čemer se jih polovica sooča z nižjim življenjskim standardom, ko prenehajo delati. Po mnenju vseh analitikov se ta številka od takrat verjetno ni veliko spremenila. Največja skrb je tako zmanjševanje življenjskega standarda za velik del prebivalstva, ki je v pokoju. Za državljane ZDA, ki pa še niso v tej starostni skupini, je to tudi zaskrbljujoče, saj bi to stanje lahko obremenilo mrežo socialne varnosti.
Kako se je torej ena najbogatejših držav na svetu znašla v tej situaciji?
Do velike depresije so Američani delali, dokler niso umrli ali preprosto niso mogli več, takrat pa so bili odvisni od dobrodelne ustanove ali razširjene družine za podporo. Beda tridesetih let 20. stoletja je spodbudila uvedbo socialne varnosti, da bi, kot je rekel predsednik Franklin Roosevelt, zaščitila "pred nevarnostmi in spremenljivostmi življenja". Program je bil namenjen zagotavljanju minimalne ravni podpore, pri čemer naj bi jo posamezniki in delodajalci dopolnili, ko se je pričakovana življenjska doba podaljševala in so ljudje več let preživeli v pokoju.
Toda stari velikodušni pokojninski načrti z določenimi prejemki so večinoma izginili, ko so podjetja zmanjšala stroške in sprejela 401(k)s. Vsi so si enotni, da načrti delujejo precej dobro za zgornjo tretjino delavcev, ne toliko za srednjo tretjino in sploh ne za spodnjo tretjino! Zgornja tretjina vedno dela za podjetja, ki imajo načrt 401(k)s, srednja tretjina vstopa in izstopa iz zaposlitve s kritjem in na koncu ima veliko manjša stanja, spodnja tretjina pa na splošno ni zajeta v nobenem načrtu in je v celoti odvisna od socialne varnosti (Social Security).
In potem je tukaj še staranje populacije. Z upokojitvijo „Baby Boom” generacije se bodo stvari verjetno še poslabšale. Število Američanov, starih 65 let in več, naj bi se do leta 2030 povečalo na 73 milijonov ali približno 21 % prebivalstva, v primerjavi z 49 milijoni ali 15 % leta 2016, glede na analizo ameriškega Urada za popis prebivalstva (Census Bureau).
In rezultat nastale situacije oziroma predvideni ukrepi za rešitev nastalega stanja?
Kot v vsaki državi je tudi v ZDA malo političnega volje za rešitev opisanega problema. Zamisel o nacionalni tako imenovani „avto-IRA" (avtomatski osebni pokojninski račun), ki bi ga lahko delavci prenašali od delodajalca do delodajalca, se razpreda že več kot 15 let, vendar bi bil edini pravi ukrep na državni ravni.
Tudi če ameriški kongres izvede delno reformo, obstaja še večja skrb in to je, ali lahko socialna varnost preživi v sedanji obliki. Če ne bo sprememb, se pričakuje, da bodo rezerve skrbniškega-pokojninskega sklada zmanjkale do leta 2035, Američani pa bodo prejeli le 80 % svojih pričakovanih ugodnosti.
Analitiki pokojninskega trga v ZDA so si enotni, da nekaj bo storjeno na tem področju, a jih skrbi, da pa se bodo predvidevanim številkam in situacijam zelo približali preden bo prišlo do kakšne akcije oziroma sprejetju ukrepov.
Več o tej temi tudi na
www.bloomberg.com
Pripravil:
Jurček Žmauc
Slovenian American Business Association
e-mail:
jurcek.zmauc@sloaba.com
Preberite tudi:
Kakšne so poslovne priložnosti na trgu ZDA
Katere brezplačne storitve nudijo slovenski poslovni klubi v tujini