Evropska unija je prepričljivo največji srbski vlagatelj, trgovinski partner ter donator. V minulih desetih letih so evropska kumulativna vlaganja presegla 15,4 milijard evrov. Istočasno pa trgovinska izmenjava med Srbijo in EU dopolnjuje kar 62 odstotkov celotne trgovine države. Glede donacij je EU prepričljivo prva, saj je preko različnih projektov državi podarila več kot tri milijarde nepovratnih sredstev, ta številka pa še naprej raste.
EU trenutno donira Srbiji kar 300 milijonov letno, to pa so sredstva, katerih ne bo potrebno nikoli vrniti. Medtem ko je prav Evropska unija med največjimi svetovnimi dajalci pomoči, se Srbija uvršča med prve tri največje prejemnike le-te. Omenjeni proračun se organizira popolnoma pregledno ter se ga lahko vidi na različnih spletnih straneh EU, poudarjajo v srbski pisarni EU.
Finančno pomoč sestavljajo programi, ki se realizirajo v sodelovanju s Srbijo. Poglavitna področja prejemnikov finančne pomoči so izobraževanje, kmetijstvo, lokalni razvoj, raziskovanje, inovacije, življenjsko okolje, transport, energetika, javna uprava, pravosodje, zdravstvo ter pravna država, razlagajo v srbski pisarni EU.
Če pogledamo samo zdravstveno področje, ugotovimo, da je vse tisto, kar je Evropska unija naredila za državo, dejansko temeljnega pomena za zdajšnji delujoči sistem. EU je podarila več kot 200 milijonov ter poleg kreditirala še 250 milijonov, vse z namenom, da v državi okrepi sisteme zdravstvene preventive.
To je temelj, ki bo Srbiji pomagal pri premagovanju epidemije. EU je opremila bolnišnice, laboratorije, javnozdravstvene ustanove ter zavode za transfuzije krvi ter obenem zagotovila še 252 reševalnih vozil za zdravstvene ustanove širom države. Od teh jih ima 122 ventilatorje oziroma respiratorje, ki so v boju proti covidu-19 še kako pomembni. Za samo slednji projekt je bila donacija Evrope več kot 8,7 milijona evrov, trdijo v pisarni.
Poudarjajo, da je EU pomagala pri graditvi celotnega omrežja zdravstvene preventive v državi: preko Evropske investicijske banke so bila sredstva v višini 250 milijonov uporabljena za obnovo oziroma izgradnjo več kot 20 bolnišnic, vključno z Inštitutom Torlak, ki je trenutno v središču boja proti epidemiji.
V lanskem letu so zaključili z izgradnjo novega objekta ter obnovo starega niškega Kliničnega centra. Evropska banka je vložila 34 milijonov, iz proračuna Srbije pa so za nakup opreme dodali 16. Prav zahvaljujoč EU, imajo milijoni prebivalcev različnih srbskih mest na razpolago veliko bolj moderno zdravstveno preventivo.
EU je zagotovila tudi nove moderne operacijske dvorane, veliko število bolniških postelj, nova reševalna vozila, bolnišnične kuhinje, opremo za higieno za centre v Kikindi, Pančevu, Somborju, Subotici, Smederevu, Sremski Mitrovici, Paraćinu, Ćupriji, Jagodini, Zaječarju, Čačku, Kruševcu, Ućicah, Novem Pazarju, Leskovcu, Pirotu ter v štirih beograjskih ustanovah, KBC Zvezdari, Zemunu, Gak Narodnem Frontu in Inštitutu za matere in otroke.
Koristi za obnovo in razvoj njihovih zdravstvenih sistemov so imele tudi nekatere manjše skupnosti. Donacija v višini 4,6 milijona evrov je medicinskim centrom v devetih občinah omogočila nakupe opreme za boljšo zdravstveno preventivo ter nego, še posebej za tiste najbolj občutljive skupine – ženske, otroke ter osebe z motnjami v psihofizičnem razvoju.
EU podpira gradnjo hemodializnega centra, ki ne bo pomagal samo prebivalcem te občine, ampak tudi prebivalcem Medveđe in Bojnika. Podpirajo izgradnjo dveh glavnih projektov obnove Splošne bolnišnice v Prijepolju ter Zdravstvenega doma Blace. Enako velja za nakupe medicinske opreme za zdravstvene domove v Aleksincu, Babušnici, Beloj Palanci, Brusu, Doljevcu, Gadžinom Hanu, Merošini, Svrljigu ter zdravstvenega centra v Knjaževcu.
Mesto Novi Pazar je poleg predhodne obnove s pomočjo EU sredstev v višini 680.000 2018 zgradilo novi urgentni center. Več kot 120.000 prebivalcev tega mesta in okolice bo od te naložbe imelo veliko koristi.
Ivanjica je dobila novo rentgensko napravo v vrednosti več kot 66.000 evrov. Prenovljene tehnične možnosti bodo omogočile kvalitetno delo na visoki ravni, prav tako bodo pacienti izpostavljeni zmanjšanemu žarčenju. Del naložb EU v višini 2,8 milijona vključuje dokončanje gradnje vranjske bolnišnice.
Prav tako je Evropska unija pripomogla k vzpostavitvi Nacionalnega presejalnega programa v boju proti raku v Republiki Srbski in sicer v višini do 6,6 milijona evrov.
Omeniti moramo še nakup zalog osnovnih zdravil ter sanitetskih sredstev za javne lekarne ter zdravstvene ustanove v višini več kot 43 milijonov evrov. Evropska unija je z najsodobnejšo opremo ter materialom v višini 4,9 milijona evrov podprla srbske laboratorije.
V marcu 2020 je Evropska komisija ponudila Srbiji protikoronski paket v višini 93 milijonov, obenem pa še 290 milijonov zahodnemu Balkanu.
Za izvedbo kratkoročnih ter srednjeročnih ukrepov je bilo državi donirano 78 milijonov, namenjenih podpori ohranitve delovnih mest ter malih in srednjih podjetij, o načinu razdelitve pa se bodo dogovarjali z vlado.
Naj spomnimo, po poplavah leta 2014 je bilo za reševanje življenj, hiš, šol, kmetij, obnovo poti, nasipov Srbiji donirano kar 78 milijonov evrov, predvsem zato, da bi sanacija omogočila varno prihodnost.
Enako velja za migrantsko krizo, ki je izbruhnila leta 2015. Za delovanje v izrednih razmerah, delovanje policije in mejnih stražarjev, ustvarjanje sistema azil in pa vrnitev migrantov v matične domovine je EU podarila več kot 100 milijonov. Unija je podarila več kot 230 milijonov za izgradnjo domovanj za 3500 srbskih migrantov, vključujoč se v Regionalne programe stanovanj.
Iz EU pisarne sporočajo, da je država vključena v Evropske solidarnostne sklade ter da obenem izpolnjuje vse pogoje za pridobivanje dodatne pomoči, ki se bo na podlagi izjemno natančnih analiz razdelila med državami Evropske unije. Sklad je namenjen pokritju delnih stroškov, ki so nastali zaradi dajanja pomoči prebivalcev, tako v boju proti covidu-19, kot ukrepih za preprečevanje širjenja.
Prav tako je država vključena v skupne pogodbe EU, ki zagotavljajo dobavo zdravstvene opreme. Slednji sistem se uporablja v vseh državah EU, kar jim omogoča, da se skupno dogovarjajo tako o boljši opremi kot ugodnejših cenah. Enako velja za ažurnejše dostave ter koordinacijo nabav medicinske opreme ter zdravil, vključujoč osebno zaščitno opremo, respiratorje ter druge nujne opreme.
Tako Srbija kot zahodni Balkan so uvrščeni v mehanizme “zelenih trakov oziroma Green lanes”, kateri delujejo z namenom zagotavljanja hitrih prehodov državnih meja, tako v okviru unije kot izven nje, ter zahodnega Balkana. Slednji omogočajo hitro dostavo osnovnih proizvodov, to je hrane in zdravil.
Srbija sodeluje tudi v drugem ključnem programu, kot j ena primer Horizont 2020, ki vključuje raziskave in izboljšave zdravil in cepiv v boju proti covidu-19.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs