Srbija bi za reševanje okoljskih problemov potrebovala več kot devet milijard evrov


Za reševanje okoljskih težav v državi bi bilo v naslednjih petih do desetih letih potrebno vložiti od 8,5 do 9 milijonov evrov, je na srečanju skupine neodvisnih medijev v okviru razprave “Srbija 2030, katera je naša pot” v Beogradu poudaril član fiskalnega sveta Vladimir Vučković. Dejal je, da bi bilo največ sredstev potrebno vložiti v prenovo vodovodnega omrežja, saj po grobih ocenah v državi primanjkuje kar 10.000 kilometrov kanalizacijskih vodov. Že samih objektov za prečiščevanje vode bi potrebovali vsaj 350; trenutno delujejo, pa ne s polno močjo, štirje.

Za sektor odlagališča odpadkov bi potrebovali okoli 1,5 milijarde, ob dejstvu, da Srbija sploh nima nobene sodobne deponije. Tudi za zaščito oziroma izboljšavo zraka bi potrebovali enako vsoto, je povedal Vučković. Poudaril je, da je teh sredstev za približno devet milijard, ki bi jih ob preložitvi nekaterih manj pomembnih projektov lahko vzeli iz proračuna.

Povedal je še, da je bilo Ministrstvo za okolje eno redkih, ki je opozarjalo na težave, pripravljalo projekte ter zanje iskalo sredstva, a je slednjih v razdelitvi proračuna dobilo bolj malo in poudaril, da je za nastalo situacijo veliko bolj kot ministrstvo kriva vlada.

Akademik Vladimir Stefanović je poudaril, da je bil v minulih letih odnos do okolja izjemno neugoden, danes pa je dejansko katastrofalen. Povedal je, da v Srbiji največje probleme povzročajo območja poselitev oziroma velika mesta.

Vladimir Đurđević s Fakultete za fiziko je dejal, da so podnebne spremembe v državi dejstvo. Tega se državljani vedno bolj zavedajo, kot tudi tega, da bodo slednje v prihodnosti povzročale vedno večje težave. Povedal je, da se država nahaja na območju, na katerem so podnebne spremembe vidne, obenem pa je le-to v primerjavi z drugimi regijami veliko bolj ranljivo, kar posledično pomeni še toliko večjo previdnost.  

Še posebej je poudaril, da so bile temperature v zadnjih petih letih na kar petnajstih odstotkih zemeljske površine višje za dve stopinji, kar je mejna vrednost Pariške pogodbe iz obdobja pred industrijsko revolucijo. Na območje s povišano temperaturo se uvršča tudi Srbija, kar samo dokazuje, da segrevanje napreduje oziroma, da se podnebje prehitro spreminja.

Velik problem je tudi v tem, da so gospodarsko manj razvite države prav zaradi pomanjkanja sredstev, s katerimi bi se lahko lažje spopadale z njimi oziroma jih obvladovale, zaradi podnebnih sprememb še toliko bolj prizadete.

Podnebne spremembe se bodo nadaljevale tudi v naslednjih desetletjih, tako da je tisto najboljše, kar lahko pričakujemo zgolj to, da naj globalno segrevanje ter preprečevanje podnebnih sprememb ostaneta na dveh stopnjah, je ob koncu poudaril Đurđević.

Vir: Ekapija

Dodatne informacije:
Mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs