Premierka Ana Brnabić: kaj vse država počne, da bi dohitela razvite


Po besedah predsednice vlade Ane Brnabić je najpomembnejša naloga srbske vlade preoblikovanje gospodarstva, da bo temeljilo na znanju in inovacijah, saj lahko le tako Srbija dohiti druge razvitejše evropske države. "To je naša prihodnost in trenutno največji izziv. Če nam uspe, potem bomo generacijam za nami zapustili zdrav gospodarski vzorec, ki bo leto za letom prinašal robustno rast", je poudarila predsednica na Poslovnem forumu na Kopaoniku (3. - 6. marec 2019).

Na plenarnem zasedanju na temo "Makroekonomske osnove za močno rast" je povedala, da je Srbija danes v veliko boljšem položaju kot pred desetimi leti ter da je po napornih ukrepih fiskalne konsolidacije dosežena makroekonomska stabilnost.

Srbija je že četrto leto zapored dosegla stabilne javne finance, leta 2018 celo s presežkom v višini 32.2 milijarde dinarjev, kar je skoraj 0,64 % BDP.

Javni dolg, ki je bil še pred nekaj leti višji od 70 % BDP, je sedaj zmanjšan na 50 %, cilj vlade pa je, da ga umesti v okvir t. i. varnega območja v višini 45 % BDP. Da je Srbija veliko naredila tudi na področju izboljšanja poslovnega okolja se kaže tudi v tem, da so tuja vlaganja v lanskem letu znašala približno 3,5 milijard evrov. Povečanje investicij je prineslo nova delovna mesta, posledično je tudi nezaposlenost v državi le 12,9 odstotna.

Srbija je v letu 2018 dosegla gospodarsko rast v višini 4,3 %, ki je najvišja v zadnjih desetih letih in med najvišjimi v Evropi. Po mnenju Barnabićeve pa to vseeno ni dovolj, da bi država v nekem doglednem času dosegla razvitejše evropske države, pa tudi državna ekonomija za trajnostno rast še ni pripravljena. Poudarila je, da se država trudi, da bi bila rast bolj konstantna ter opisala prizadevanja posameznih sektorjev v tej smeri.

Velik potencial se lahko realizira z digitalizacijo poljedelstva, zaradi česar se skupaj z Evropsko unijo gradi Evropski center odličnosti za digitalno poljedelstvo.

Na področju energetike in rudarstva bo imela država do leta 2020 iz obnovljivih virov energije več kot 700 megavatov novih energetskih kapacitet. Na področju rudarstva potekata dva pomembna projekta, ki bosta pozitivno vplivala na dvig gospodarske rasti.

Prvi je strateško partnerstvo s kitajskim podjetjem Zijin, ki je v letu 2018 postalo lastnik RTB Bor ter zagotovilo, da bo v naslednjih treh letih vanj vložilo več kot 780 milijonov dolarjev. Drugi se nanaša na Jadarit v Loznici, saj ima Srbija kar 12 % svetovnih zalog litija. V sodelovanju s podjetjem Rio Tinto naj bi bila v prvi polovici letošnjega leta narejena predhodna študija izvedljivosti, rekonstrukcija pa do leta 2021. Ocenjeni delež presega 1,3 % BDP.    

V letošnjem letu bo proračun za kapitalske naložbe bo prvič presegel 200 milijard dinarjev. Aprila letos naj bi z delom začela Komisija za izvajanje investicijskih projektov, katero bo vodila kar Barnabićeva sama.

Veliko je bilo storjenega tudi na področju izobraževalnih reform. V letošnjem letu je bilo 20 milijonov evrov namenjenih za uvedbo hitrega interneta v petsto osnovnih šol in za povečanje števila digitalnih učilnic na 10.000. Skoraj 100 milijonov evrov se bo investiralo v infrastrukturo za raziskave in razvoj, inovacije ter start-up podjetja.

Najhitreje razvijajoče se področje so po besedah Barnabićeve informacijsko-komunikacijske storitve, izvoz na področju IKT je v lanskem letu znašal 1.135 milijarde evrov.

Velik premik pomeni tudi uvedba davčnih spodbud, vezanih na ekonomijo znanja. Od letošnjega prvega januarja je davek na dobiček od prihodkov intelektualne lastnine, ustvarjene v  državi, zmanjšan za kar 80 % oziroma znaša samo 3 % namesto regularnih 15 %. Za naložbe v nova inovativna podjetja je bil uveden 30 odstotni davčni kredit.

V receptu za hitro in trajnejšo rast je nujna tudi pravna država, predvsem pa neodvisno, učinkovito in odgovorno sodstvo. Temelji zdrave ekonomije se naslanjajo na sisteme vrednot, ki državo naredijo "evropsko", četudi ni članica EU.

Vir: Ekapija

Pripravila:
Mag. Danijela Fišakov
Predsednica
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs