Kreativne industrije ustvarjajo nove poklice


Kreativne industrije so z ostalimi panogami gospodarstva zelo povezane, s tem pa tudi povečujejo njegovo konkurenčnost. Ocenjuje se, da bo v naslednjih petih letih izginilo več kot 40 % poklicev, se bo pa pojavilo nekaj tisoč novih in to predvsem na področju kreativne industrije, so bili zaključki udeležencev posebnega panela "Kreativno gospodarstvo razvija Srbijo", s katerim se je 3. marca 2019 začel Poslovni forum na Kopaoniku.

Branka Conić, strokovnjakinja za komunikacijske strategije, je povedala, da so kreativne industrije v Srbiji najhitreje rastoča gospodarska panoga, v kateri deluje 30.000 podjetij in 115.000 zaposlenih, od katerih je več kot 70 % starih med 25 in 44 let. Po njenem mnenju so prav kreativne industrije je tisto področje, na katerem je lahko Srbija na svetovnem trgu povsem konkurenčna, poseben poudarek tej panogi pa je dala tudi predsednica vlade z ustanovitvijo Sveta za kreativno industrijo.  

Mirjana Vladisavljević, generalna direktorica Balkan Tube Space, je dejala, da ima srbska scena praktično največ youtuberjev v regiji ter da je to panoga, v kateri se dejansko zasluži. Youtuberji imajo velik vpliv na otroke, saj ti v starosti med 8 in 14 let ne gledajo televizije in ne berejo časopisov, temveč zabavo najdejo izključno na YouTubu. Splošni trend je, da kvalitetni programi ostajajo, na YouTubu se najde marsikaj, vsebine pa izbira vsak zase. Obstanejo tiste, ki imajo največjo karizmo.

Na YouTube festu se vedno povprašuje po dodatnih vstopnicah, fotografiranje mladostnikov s priljubljenimi youtuberji pa traja ure in ure. Organizatorji prireditve imajo velike težave, saj zaradi pritiskov oboževalcev zelo težko najdejo varnostnike, ki bi na takšnih dogodkih sploh hoteli sodelovati.

Po mnenju grafičnega designerja Slavimira Stojanovića živimo v času zavedanja, da je design enostavno nujen, da predstavlja zrcalo podjetja, obenem pa vpliva na razvoj poslovanja. Na vprašanje kako graditi blagovno znamko Srbije, je odgovoril, da je potrebno identiteto graditi na prijaznosti, gostoljubnosti in kvalitetni zabavi.

Dušan Kovačević, ustanovitelj in direktor festivala EXIT, je prav tako dejal, da je poudarek na kreativnih industrijah več kot upravičen ter da verjame, da bodo v naslednjih desetih, dvajsetih ali tridesetih letih to najbolje plačani poklici. Povedal je, da je EXIT vsekakor vplival na srbski imidž, kar je bilo tudi osnovno poslanstvo tega festivala. Eden od ključnih dejavnikov pri odločitvah vlagateljev je po njegovem mnenju prav imidž ki si ga je ustvarila država, kar posledično pomeni, da je naloga tako vladnih kot nevladnih služb, da se tujcem predstavijo v najlepši luči.

Igralec Radivoje Raša Bukvić je izpostavil premajhno izkoriščenost razpoložljivih potencialov. Film eno tistih orodij, ki lahko omogoči veliko lažjo komunikacijo oziroma stike z ljudmi iz drugih držav. Dejal je še, da so trenutno serije v prednosti pred filmi in da se tematike, ki so namenjene univerzalnemu gledalcu, veliko lažje prodajajo naprej. Umetnost je resna izvozna dejavnost, zato je pomembno vedeti, da tisti ki vlagajo v kreativno industrijo, lahko postanejo partnerji, ne pa samo donatorji.

Vir: Ekapija

Pripravila:
Mag. Danijela Fišakov
Predsednica
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs