Štampiljka v gospodarstvu preteklost - kmalu elektronski arhivi


Po besedah predsednice srbske vlade Ane Brnabić je 1. oktober 2018 za gospodarstvo izjemnega pomena, saj štampiljka ni več obvezna, že v naslednjem letu pa bodo skoraj povsod uvedeni elektronski arhivi. Na razstavi štampiljk in konferenci o elektronskem poslovanju je povedala, da naj bi Vlada že do konca letošnjega leta Srbski skupščini ponudila zakon o elektronskem arhiviranju.

Poudarila je, da bo državna uprava sicer nekaj časa žig še uporabljala, a da je najpomembnejše to, da štampiljka na gospodarskem področju ne bo več pomembna. To bo stopilo v veljavo s sprejetjem zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da se na gospodarskem področju ne sme predpisati uporabe žiga z nobenim posebnim predpisom več.

Ana Brnabić je gospodarstvenike opomnila, da naj na spletni naslov ukidanjepecata@gov.rs sporočajo, kje se štampiljka še zahteva, ter da bo od 1. novembra dalje v državi deloval klicni center, na katerega bo mogoče nasloviti predloge in pripombe. Dejala je, da je za konkurenčnost gospodarstva elektronsko poslovanje zelo pomembno ter da je to ena od prednostnih nalog srbske vlade.

Predsednik zveze za elektronski nadzor Naled Željko Tomić je poudaril, da je bil del projekta tudi raziskava analize 39 predpisov, ki nadzorujejo najpogostejše poslovne procese tako v gospodarstvu kot ustanovah. Vključujejo npr. vodenje poslovnih knjig, izdajanje računov, potrdil ter različnih davčnih postopkov.

Ugotovljeno je bilo, da je potrebno zamenjati kar 22 zakonov oziroma predpisov, da bi se elektronsko poslovanje lahko kvalitetno razvijalo. Ukiniti je treba različne postopke in izraze, kot na primer fotokopije, originali, dokazovanja vplačil, vročitev ali možnost vpogleda v dokumentacijo, saj vse to zahteva neposredni stik z ljudmi na okencih, kar ne bo več potrebno v vsaj 95 odstotkih primerov.

Povedal je še, da je temelj sprememb Zakon o upravnih postopkih, ki je ustanovam omogočil, da lahko same zbirajo in posredujejo podatke iz lastnih evidenc. Slednje je državljanom prihranilo vsaj 500.000 ur kurirskega dela oziroma vsaj 57 let čakanja v vrstah pred okenci.

Britanski veleposlanik Denis Keefe je poudaril velike zasluge britanskega veleposlaništva ter Vlade Združenega kraljestva pri razvoju elektronske uprave v državi. Povedal je, da je bilo preko sklada za kvalitetno upravo porabljenih že 12,5 milijona evrov, od katerih jih je bilo več kot 5,2 milijona namenjenih za podporo bolj transparentni in cenejši upravi.

Poudaril je tudi to, da imajo državne ustanove preko 20 milijonov strani različnih dokumentov, kar je enakovredno gozdu s 1300 drevesi. Samo stroški za nadzor le-teh presegajo milijon evrov, 100. 000, se jih porabi samo za njihovo skladiščenje in vzdrževanje.  

Vir: Ekapija

Pripravila:
Mag. Danijela Fišakov
Predsednica
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs