Skupni nastop na tretjih trgih v okviru Poslovnega foruma Srbija - Slovenija


Gospodarska zbornica Slovenije ter Privredna komora Srbije sta 1. februarja 2018 v Ljubljani organizirali Poslovni forum, na katerem je sodelovalo več kot dvesto podjetij, med njimi osemdeset srbskih s stopetnajstimi udeleženci. Med njimi so bila podjetja: MK Grupa, ComTrade, Nectar, Trayal, Proizvodnja Mile Dragić, Krušik, PPT Namenska Trstenik, Aerodrom Nikola Tesla, Naučno-tehnološki park, Coface Srbija,  Kemis, Amiga, Tigar AD, Dunav Net, NLB banka, Digital Worx in številna druga.

Gospodarstveniki obeh držav so izvedli kar 250 bilateralnih poslovnih sestankov, medtem ko so vladni predstavniki na Brdu preučili možnosti o še boljšem meddržavnem sodelovanju.

Predsednica srbske vlade gospa Ana Brnabić je na poslovnem forumu še posebej poudarila, da bi morali okrepiti sodelovanje v smislu skupnega nastopa na tretjih trgih. »Želela bi, da se to sodelovanje izboljša, še posebej pri malih in srednjih podjetjih, saj je to področje, vsaj v Sloveniji, izredno aktivno«, je povedala premierka v prisotnosti predsednika slovenske vlade gospoda Mira Cerarja. Prav skupen nastop na tretjih trgih z udeležbo gospodarstvenikov iz obeh držav naj bi bil eden od ciljev tega srečanja.

Ana Brnabić je vse prisotne opomnila, da sta državi v letu 2017 imeli skupno turistično predstavitev v Iranu, da pa bi morali tako delati na vseh drugih področjih. Poudarila je, da Srbija in Slovenija sicer dobro sodelujeta ter da je slednja ena od najpomembnejših partnerjev, tako po vlaganju kot zaposlitvah, pa tudi srbska podjetja so vse bolj prisotna na slovenskih trgih.     

Premier Miro Cerar je srbskim udeležencem povedal, da je Slovenija odprta za vse vlagatelje ter da si želi še boljšega sodelovanja, posledično naj bi bilo v prihodnosti več podobnih poslovnih forumov.

Poudaril je, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje na področjih digitalizacije, varstva okolja, turizma, razvoja start up podjetij, kot tudi v elektronski, kovinski in obrambni industriji.

Predsednik skupščine PKS Miloš Nenezić je povedal, da so polne dvorane gospodarstvenikov zadosten dokaz, da si oboji želijo sodelovati. »Slovenska podjetja so nam zaupala tudi takrat, ko nam večina drugih ni«, je posebej poudaril ter dodal, da je za še boljše sodelovanje nujno potrebno izboljšati infrastrukturo.

Spomnil je, da je Slovenija med desetimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnerji v Srbiji in obratno, da pa je treba posebno pozornost posvetiti področju digitalizacije in IT.

Dejal je, da se je na Gospodarski zbornici Slovenije pogovarjal o možnostih sodelovanja na področjih Zahodnega Balkana s posredovanjem Zbornice investicijskega foruma (zahodno balkanska šestorka),  a je treba nujno izboljšati transportne poti ter digitalizirati carinske postopke, saj le slednje lahko pripelje do konkretnih rezultatov.

Svetovalec predsednika PKS gospod Mihailo Vesović je povedal, da se bo ustanovil skupni center za digitalizacijo malih in srednjih podjetij, ki se bo ukvarjal predvsem z digitalno transformacijo tega področja gospodarstva.

Direktor krožnega gospodarstva PKS gospod Siniša Mitrović je za Tanjug povedal, da bi na področju ekologije Slovenija lahko Srbiji svetovala pri evropskih integracijah. Dejal je, da se je sicer o področju odpadkov, industrijskih odplakah, pitni vodi, črnih ekoloških točkah ter obnovi odlagališč in ozračju že veliko govorilo.

Minister za šolstvo, znanost in tehnološki razvoj Mladen Šarčević je povedal, da se je  pogovarjal s slovensko ministrico za izobraževanje ter da je bila ena od tem priprava okolja za zagon start up podjetij in pa nadaljevanje sodelovanja na področju šolstva. »Že v mesecu marcu podpisujemo izjavo, s katero nadaljujemo sodelovanje, govorili pa smo tudi  o področju znanosti«, so bile besede gospoda Šarčevića.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Branislav Nedimović ter slovenski kmetijski minister gospod Dejan Židan sta se dogovorila za okrepitev sodelovanja mladih kmetovalcev v Srbiji ter povezovanja s slovenskimi. Oba ministra bosta v naslednjem obdobju podpisala sporazum, ki bo natanko določil možnosti te podpore, je bilo še eno od izhodišč srbskega ministrstva.

Blagovna menjava med Srbijo in Slovenijo je v letu 2017 presegla 1,03 milijarde evrov, kar je za 9,23 odstotka več kot leto prej. V Slovenijo se je izvozilo za skoraj 500 milijonov evrov, kar pomeni 16 odstotno rast, medtem, ko je bil uvoz iz te države v višini 530,40 milijona, povečan za 3,6 odstotka. Srbski izvoz se je od leta 2007 pa do danes povečal za kar 3,5 krat!

Tako že leta v Srbiji več kot uspešno poslujejo Gorenje, Impol-Seval, Helios, Grah Automotive, NLB banka, JUB,  Don Don, Triglav, Perutnina Ptuj,  Fori Grupa, Enson led ter številna druga podjetja. Ob tem pa so podjetja Impol-Seval, Gorenje, Grah Automotive že leta vodilni srbski izvozniki in to ne samo v Slovenijo, temveč tudi v druge države. Vse večje je tudi število srbskih podjetij, ki vlagajo v Slovenijo.

Pripravila:
Danijela Fišakov
Predsednica
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs